A re beng ngatana e tee re lwe le COVID-19

vukuzenzele unnamed

Lefase ka moka le aparetšwe ke leuba la coronavirus , yeo e phatlalalago ka lebelo.  Moriana wa go e thibela ga sešo o eba gona. Lefaseng ka bophara go na le batho ba go feta  3.4 milione bao ba fetetšwego ke leuba le, mola ba go feta 240 000 ba šetše ba hlokofetše. Tše ke nako tše boima e le ruri.
 Ge maemo a masetlapelo a se no goeletšwa dibeke tše tshela tšeo di fetilego, Afrika Borwa e be e na le feela diphetetšo tše 61 tše netefaditšwego tša  coronavirus . Le ge palo yeo ya diphetetšo e be e le fase, ditsebi, gape le ge go lebelelwa maemo ao a bonalago dinageng tša boditšhabatšhaba, di boletše gore diphetetšo di tlo golela godimo kudu. Ke ka fao ke bo-letšego gore diphetho tše thata di hloka go tšewa. Diphetho tšeo – tšeo di aka-retšago go tswalelwa ga naga ka bophara, gape le go tswalelwa ga mellwane – di bontšhitše di šoma gabotse go dira gore bolwetši bjo bo phatlalale ka go nanya.  Se se kgonegile ka ge bontši bja maAfrika Borwa ba latetše melao ya go tswalelwa ga naga, ba phethagaditše boipeelothoko ebile ba apara dimaseke. Ke tloga ke le bethela matsogo mo tabeng ka ge le kgonne go beela mabaka a lena thoko. Go fihla ka wo motsotso go lebeletšwe bolwetši bjo, dinaga tše dingwe di bile le diphetetšo tše ntši go feta rena. Gabjale – elego matšatši a 46 esale go tloga mola go bago le phetetšo ya bo-100, re na le diphetetšo tše 6,783 tšeo di netefaditšwego. Italy, yeo e nago le palo ya batho ya go lekana le ya rena, e be e šetše e na le diphetetšo tša go feta 140 000, mola United States yona e be e šetše e na le tšeo di ka bago 700 000 tšeo di netefaditšwego ge e fihla letšatšing la bo-46. Eupša se ga se re gore kotsi e fetile. Ga sešo re fihla nhlo-rwaneng ya diphetetšo ka Afrika Borwa. Tša mahlale di bontšha gore diphetetšo di tlo tšwela pele go oketšega ka lebelo mo dikgweding di se kae tše di tlago. Le ge go le bjalo, lebelo la ka fao leuba le le kekago ka gona, gape le palo ya batho bao ba feleletšago ba fetetšwe, di tla laolwa ke seo re se dirago gona-bjale. Ke ka fao go fefolwa ga go tswalelwa ga naga go swanetše go dirwa gannyane-gannyane le gona ka tlhokomelo. Ke ka lona lebaka melawana e mentši e hlokago go tšwetšwa pele le gore go bohlokwa kudu gore batho ba e latele. Ke tloga ke kwešiša gabotse dipelaelo tšeo bontši bja batho ba gaborena ba nago le tšona mabapi le ka fao melawana ye e tshwenyanago le go gatakela ditokelo tša bona.
Empa se se se hloka go dirwa. Nepokgolo ya rena ke go boloka maphelo. Boipeelothoko le tlhokomelo ye maleba ya tša maphelo e sa le magato a rena a boitšhireletšo mo bothateng bjo. Se ke sona se dirilego gore re tle ka melawana mo legatong la bone la go lwa le leuba le. Diphetho tša rena di ithekgile ka bohlatse bjoo bo bonalago, tshedimošo go tšwa go tša mahlale le ikonomi gape le ka fao go šongwago ka gona maemong a boditšhabatšhaba. Ka kahlolong ya 1995 ya Kgorotsheko ya Molaotheo, yeo e fedišitšego kotlo ya lehu, Moahlodimogolo Arthur Chaskalson o ngwadile gore: “Ditokelo tša go phela le go ba le seriti ke tšona tše bohlo-kwahlokwa go feta ditokelo ka moka tša botho, gomme ebile ke mothopo wa ditokelo ka moka tša batho. Ka go ikgafela go ba setšhaba seo se theilwego ka-mogelong ya ditokelo tša botho, re hloka go phagamiša ditokelo tše tše pedi go feta tše dingwe.”Melawana yeo re tlilego ka yona e hlamilwe boikgafong bja go bea bophelo le seriti sa batho pele, elego tšeo di hla-lošago – mo mabakeng a boi-maima – dikiletšo tša nakwana ditokelong tše dingwe tše bjalo ka ditokelo tša mosepelo le tša dikamano. Afrika Borwa e dira se go no swana le dinaga tše dingwe tše ntši. Palo yeo e ka bago tee-hlanong ya batho lefaseng e phethagatša boipeelothoko goba go tswale-lwa ga naga ka bophara, gomme palo ye e gola ka lebelo ka baka la diphetetšo tšeo di golelago godimo. Se se akaretša dinaga tšeo di nago le batho ba bantši kudu go feta ya gaborena, tše bjalo ka India  yeo e nago le batho ba 1.5 bilione. Dinaga tše ntšinyana di tlile ka dinako tša kgaotšo ya mosepelo tše bjalo ka tšeo di phetha-gatšwago ka mo gae. Dikgaotšo tša mosepelo di a dirwa ka di-nageng tše ntšinyana. Ka UK le ka motsemošate wa France , elego Paris , go itšhidullela ka ntle ga legae go beetšwe diiri tše itseng gape le mellwane ya gore motho a itšhidullele bokgole bjo bokaakang. Mekgwa ya taolo le thibelo ya go swana le ya gaborena e a di-rega ka dinageng tše ntšinyana. Go fa mohlala, go rekišwa ga bjala nakong ya go tswalelwa ga naga go fokoditšwe goba go ileditšwe ka ditikologong tše ntšinyana, ebile go gongwe di dirwa ke mebušo ya selegae, go swana le dikarolo tše di-ngwe tša Mexico , Hong Kong  le Greenland , tšeo kgweding yeo e fetilego di tlilego ka kiletšo ya thekišo ya bjala nakong ya go tswalelwa ga naga go fokotša phetetšo gape le ‘go thibela dikgaruru kgahlanong le basadi le bana.’Go bile le ditšhišinyo tše ntši tša setšhaba mabapi le sephetho sa mmušo sa go oketša kiletšo ya thekišo ya motšoko ge go tse-nwa legatong la bone. Sephetho sa go swana le se se swanetše go no tsoša lešata, empa taba ya gore batho ba nagane gore Ditona, goba Mopresidente, ba dira le go bolela seo ba se ratago mo tabeng ye, ga se yona. Ka la 23 Mopitlo ke begile gore thekišo ya motšoko e tla dumelelwa mo nakong ya lega-to la bone. Se se be se ithekgile ka kakanyo ya Lekgotlataelo la Bosetšhaba ka ga Coronavirus  (NCCC), gape se bego se le ka gare ga seakanywa sa sengwa-lwa seo se  phatlaladitšwego gore batho ba fe dikakanyo tša bona. Morago ga tekolo le dipole-dišano, NCCC e ile ya bušetša sephetho sa yona sa mabapi le motšoko morago. Ka fao, mela-wana yeo e tsebagaditšwego ke Kabinete gomme ya begwa ke Tona Nkosazana Dlamini-Zuma ka la 29 Mopitlo e ile ya oketša nako ya kiletšo ya motšoko. Se e bile sephetho seo se tlilego ka sehlopha, gomme bobedi pego ya ka le ya Tona di dirilwe legatong la, ebile di laetšwe ke, sehlopha seo ke se etilego pele. Molawana wo mongwe le wo mongwe woo re tlilego ka wona o lekotšwe ka tlhokomelo. Ge re le gare re lekola melawana ye, re be re boledišana le ditse-bi tša maphelo, batho go tšwa mafelong a go fapafapana, gape le go tšwa diintasetering tša go fapafapana. Re hlahlwa ke mekgatlo ya boditšhabatšhaba le maitemogelo a dinaga tše dingwe. Nnete ke gore re phela ma-bakeng ao re sa a tlwaelago. Go sa na le pelaelo e kgolo maba-pi le tlholego ya leuba le yeo botšwelo bja yona bo sa tsebe-go ke motho. Go kaone go dira diphošo re hlokometše go na le gore re tle re itshole ka moso ka baka la diphetho tša bjale. Le ge go na le dikakanyo tša go fapafapana mabapi le diphetho tše dingwe tšeo re di tšeerego – gomme mo ma-bakeng a mangwe di ena gape le dikgopolo tša go fapafapa-na – mmušo o leka ka maatla go šoma ka mokgwa woo o tšwetšago pele ditokelo tša go phela tša batho ka moka ba gaborena.Go theeletša batho ba ga-borena le dipelaelo tša bona mo nakong ye go bile ntlha ye bohlokwahlokwa ya ka fao rena re le mmušo re kgonnego go laola leuba le. Re tšwela pele go theeletša dipelaelo tša batho ba gaborena gomme re ikemišeditše go dira ditokišo tšeo di dirago gore dipelaelo tša batho mabapi le dihlotlo tšeo ba lebaganego natšo di sepelelane le go boloka maphelo. Mo nakong ye ye boima, ma-atla a rena ka seboka a swanetše a lebišwe polokegong ya tša ma-phelo le bophelo, le gore kabo ya dijo, meetse, tlhokomelo ya tša maphelo, tšhireletšego ya tša leago le thekgo ya tša leago di se šitišwe. Mo mabakeng a a moswana-noši, re le mmušo, re le batho ebile re le setšhaba, ka nako tše dingwe re tlo fela re dira diphošo. Ge diphošo tše di ka direga, re tla di lokiša. Efela re swanetše re gatele pele, re se gakanege goba ra fela maatla. Seemo se re ikhumanago ka go sona se hloka kgotlelelo le bopelotelele. Se hloka kwano le tshephano gare ga gago bjalo ka modudi, le mmušo wa geno, le magareng ga bobedi mmušo le wena.