A re šomeng mmogo go lokiša maemo a ditšhelete tša rena

vukuzenzele unnamed

Ditekanyetšo tšeo di adilwego ke Tona ya Ditšhelete Tito Mboweni di hlagiša tshe katsheko ye e hlwekilego ya seemo sa ekonomi ya rena.
 Dipalopalo di dira gore go be molaleng gore ka ntle le ge re ka dira se sengwe mo lebakeng le go fetoša dilo, go tla ba boi ma mo nakong ye e tlago.
 Ge re bea se gabonolo, re šomiša tšhelete ye ntši kudu go feta yeo re e hwetšago.
 Ka lebaka la se, re adima tšhelete kgafetšakgafetša, gomme tshenyegelo ya go lefa sekoloto seo e a hlatloga.
Gabotse, ditshenyegelo tša go lefa sekoloto mo lebakeng le ke lekala leo le golago ka lebelo kudu la tshenyegelo. Re šomiša tšhelete ye ntši kudu re lefa dikoloto go feta yeo re e šomišago go tša maphelo; ke fela thuto le tlhabollo ya leago tšeo di hwetšago tšhelete ye ntši.
 Maemo a a kotsi ebile ga a kgone go tšwetšwa pele go ya go ile.
 Re swanetše go dira dipheto go tše kgolo ebile re swanetše go di dira gona bjale.
 Go na le mabaka a mmalwa ao a dirilego gore re ikhwetše re le maemong a mo lebakeng le. Ekonomi ya rena ga se ya gola kudu mo mengwageng ye lesome ye e fetilego, kudu ka lebaka la mathata a ditšhelete lefaseng ka bophara ka ngwa ga wa 2008 le go phuhlama ga nyakego ya diminerale tšeo re di romelago dinageng tša ka ntle. Ka lebaka la se, kgoboketšo ya motšhelo e ile ya fokola gomme re ile ra swanelwa ke go adima tšhelete ye ntši gore re kgone go tšwetša pele tšhomišo ya tšhelete go  tlhabollo, go mananeokgopa rara le go meputso. Mola ka go le lengwe, go gogwa ga mmušo ka nko le bomenetša di amile pušo gampe, ga mmogo le go ama go šoma gabotse ga phe thagatšo ya mešomo le seemo se sekaone sa ditšhelete go ya go ile ka dihlongweng tša setšhaba tše mmalwa, go aka retšwa le ka dikgwebong tša mmušo (di-SOE).
 Maitapišo a go tsošološa ekonomi le go aga leswa di hlongwa mo mengwageng ye mebedi ye e fetilego bjale a nyefišitšwe ke mathata a mo hlagase, gomme se sa tšwela pele go šitiša kgolo ya ekonomi le go bea morwalo wa tlaleletšo go ditšhelete tša setšhaba.
Ka fao dilo tšeo re di beilego pele ka mo ditekanyetšong tše ke go bušetša ekonomi tseleng ya kgolo, go fokotša tšhomišo ya tšhelete ya setšhaba le go bušetša sekeng sekoloto sa rena.
 Ditekanyetšo ke karolo ye bohlokwa ya lesolo la rena la go tliša kgolo ye e akaretšago bohle, tlhomo ya mešomo, peeletšo le mmušo wo o nago le bokgoni.
Re tšere sephetho re na le maikemišetšo a go se tliše mokgwa wa seemo sa ekonomi seo se lego se boima. Mokgwa woo o ka be o dirile gore go be le diphokotšo tše kgolo tša tšhomišo ya tšhelete go ditirelo tša leago tšeo bahloki ba di tshepilego. Nkabe o ile wa akaretša go fokotšwa ga meputso ya bašomi ba mmušo kudu, bogolo bja tirelo ya mmušo, go fokotša diponase le diphenšene, go hlatloša metšhelo le go rekiša dithoto tša mmušo tše bohlokwa.
 Ditekanyetšo tša go fokotša sekoloto sa mmušo nkabe di šitšitše dikgonagalo tša kgolo ya ekonomi ya rena go tšwela pele le go fokodiša bokgoni bja mmušo bja go hlohleletša go kgatha tema ka ekonoming le go fihlelela dinyakwa tša batho. Sebakeng seo re hlagišitše ditekanyetšo tšeo di nago le mehutahuta ya magato ao a le kaneditšwego le ao a tšerwego ka tlhokomelo kudu ka nepo ya go laola tšhomišo ya ditšhe lete, ya go oketša letseno le go hlohleletša kgolo ya ekonomi.
 Mo mengwageng ye e tlago ye meraro, re emetše go fihle lela poloko ya tšhelete ye e ka bago R261 pilione ka go fokotša ditekanyetšo tša dikgoro tše mmalwa le go fokotša kelo yeo tefo ya meputso ya bašomi ba mmušo e golago ka yona. Ka go le lengwe, le ge go le bjale, re tla swanela ke go šomiša tšhelete ye ntši gore re thekge go beakanya leswa ga di-SOE tša go swana le Eskom le Tirelo ya Difofane ya Afrika Borwa (SAA). Ka lebaka la se, re emetše gore go be le phokotšo ka botlalo ya R156 pilione ka go tšhomišo ya tšhelete ye e hlokago tswala mo lebakeng la magareng.
 Se se tla thuša go fokotša se koloto le go fokotša dinyakwa tša rena tša go adima tšhelete.
 Karolo ye kgolo ya tšhelete ye re e bolokago e tla tšwa go phokotšo ya kelo yeo tefelo ya meputso e golago ka yona.
Se se tla nyaka gore go be le dipoledišano tšeo di nago le nepišo gareng ga badirišani ba rena ba setšhabeng, eupša kudukudu le mekgatlo ya bašomi ba mmušo. Ditherišano tše di swanetše go sepetšwa ka moya wa go nyaka ditharollo.
Ke hlohleletšwa ke go nyaka ga bakgathatema ka moka go tsenela ditherišano tše di tsene letšego tšeo di ikemišeditšego go hwetša tharollo.
 Maikemišetšo a rena ga se go fokotša bogolo bja tirelo ya mmušo, eupša ke go lekodišiša lebelo leo tefelo ya meputso e golago ka lona. Meputso ya bašomi ba mmušo ka kakaretšo e oketšegile ka kelo ya godimo go feta infoleišene mo me ngwageng ye mentši, gomme re swanetše go lokiša se ge e le gore re tlo dira gore ditšhe lete tš a mmušo di be ka fase ga taolo. Se gape se ama le taolo tša ditšhelete tša batho, fao e lego gore ge selo seo tšhelete e šomišwago go sona gomme tefelo ya sona e hlatlogago ka kelo ya go feta infoleišene – e ka ba tefelo ya mohlagase, ditefelo tša tšhomišo ya sellathekeng tša go swana le go reka metsotso le data goba ya dijo – se tla dula se bea ditekanyetšo le ditšhelete tša motho ka fase ga kgatelelo ebile di etšwa taolong.
 Tefelo ya meputso e tšwela pele go ba karolo ye kgolo kudu yeo tšhelete e šomišwago go yona ge e hlopša go tša ekonomi.
Kgolo ka go tefelo ya meputso e thomile go šitiša tšhomišo ya tšhelete ka go diprotšeke tše kgolo tšeo di tlišago kgolo ya ekonomi ka moso le ka go dilo tšeo di lego bohlokwa go kabo ya ditirelo.
 Tefelo ya meputso ya bašomi ba mmušo ga se fela lekala leo  re fokotšago tshenyegelo ka go lona. Ke tšere sephetho sa gore go ka se be le tlhatlošo ya meputso ya bahlankedibago lwane ba mmušo mo ngwageng wo. Se se latela phokotšo ya diputseletšo tšeo di bakilwego ke diphetogo ka go Ministerial Handbook.  Re tla phatlalatša mo lao o moswa mo ngwageng wo fao re tla tsebagatšago tlhako ya ditefelo go dihlongwa tša mmušo le go dikhamphani tša mmušo ka nepo ya go thibela tefelo ya go fetišiša go maloko a makgotlataolo le go balaodi phethiši.
 Badirišani ka rena ba mekga tlo ya bašomi ba nepile ge ba re re swanetše go thibela go dutla ga ditšhelete tša mmušo ka go tšea magato a go rarolla bome netša, go fediša tšhomišobošae di ya ditšhelete yeo e seg o molaong, yeo e sa kwagalego le ya go senya tšhelete. Re tla dira se kudu le go fetišiša.
Go swana le ge go laola tefelo ya meputso ya bašomi ba mmušo go le bohlokwa ka nepo ya go bea sekeng ditšhe lete tša setšhaba, go kaonafatša go šoma gabotse ga lekala la mmušo go bohlokwa ge e le gore re nyaka go aga mmušo wo o nago le bokgoni kudu, le wa go šoma ntle le mathata.
Re hloka kudu batho ba male ba maemong a maleba.
 Ge re laola tšhomišo ya tšhe lete ya mmušo, re nyaka kgolo.
Ke ka lebaka leo fao, ka ntle le sekgoba sa tlhokego ya ditšhe lete, go se na le dikoketšego tše kgolo tša metšhelo. Se bakeng seo, go na le kimollo go balefametšhelo le magato a mmalwa a go katološa mothamo wa metšhelo ya dikhamphani. Gape re tšwela pele ka dipeakanyoleswa tšeo di nago le dipoelo tše kgolo tša go swana le kabo ya mo hlagase, kabo ya maemakepe le diporo le dikgokagano tša megala ka nepo ya go fokotša tshenyegelo ya go dira kgwe bo. Ka go diriša Sekhwama sa Kabo ya Mananeokgoparara re ikemišeditše go nyaka the kgo ya mašeleng go tšwa go methopo ye e fapafapanego ka nepo ya go beeletša ka go Lenaneo le legolo la kago ya mananeokgoparara. Ka leano la rena la diintasteri le lesolo la dipeeletšo re lokolla makala a bohlokwa a kgolo ya ekonomi.
 Re lokiša maemo a ditšhelete tša rena tša setšhaba ka nepo ya gore kgolo ye e akaretšago bohle le tlhomo ya mešomo di kgonagale. Dinako tše bjalo di ipiletša go rena gore re go polele ba bangwe, re se tšeye lehlakore. Di ipiletša gore re be le tirišano, re se be le dithulano.
Go theeletšana le go nagane lana go swanetše go dirwa.
Ka moka re ka mo mmogo, ebile re na le maikarabelo a go swana a go tšea lehudu, ra sepetša mmogo le go otlela naga ya rena ka mo meetseng a a diphefo tše maatla.