BMW e tsenela lesolo la go ba kgahlanong le GB

vukuzenzele unnamed

BMW Group South Africa e abile difa-tanaga tše hlano tša BMW i3 tšeo di tla šomišwa-go ke bašomi ba tlhokome-lo ya setšhaba go fihlelela batšwasehlabelo ba dikgaru-ru tšeo di ikadilego ka bong (GBV).
Dikoloi di amogetšwe ke Mo-presidente Cyril Ramaphosa le Mokhanseliri wa Jeremane Angela Merkel. Di filwe Mokgatlo wa Tirišanommogo ya Dikgwebo tša Afrika Borwa go Merero ya Maphelo le ya Phamokate (SABCOHA) go laolwa legatong la Komiti ya Tlhahlo ya Nakwana ya makala a mantši ka ga dikgaruru tšeo di ikadilego ka bong le dipolao tša basadi (GBVF).Kabelo ya sehlopha sa difa-tanaga e bontšha tirišano ye e golago gare ga mmušo le mekgatlo ya setšhaba, yeo e akaretšago lekala la kgwebo le badirišani ba lefase, mo twantšhong ya GBVF.Lenaneo le ke karolo ya Sekhwama sa Phetogo sa In-tasteri ya Dikoloi (ye e ka bago  R6 bilione), yeo e hlomilwego go fetola mohlwaela wa mešongwana ya dikoloi gomme ya kgontšha go kga-tha tema mo lekaleng ke dihlopha tšeo peleng le kgale di bego di hlokomologilwe, go akaretša basadi, bafsa le batho bao ba phelago ka bogolofadi.Ge a bolela mo moletlong wa kabo ya dikoloi, woo o bego o swaretšwe lefelong la tšweletšo la BMW Group ka Rosslyn, Tshwane kgauswanyane, Mopresidente Ramaphosa o boletše gore dikoli di tla thuša go phološa maphelo. O lebo-gile BMW go ba khamphani ya mathomo go aba dikoloi, gomme a hlohleletša le ba bangwe go dira seo.“Tiragalo ye, ya go laetša tirišanommogo ye botse e romela molaetša wo mobotse kudu gape wa go kwagala wa gore re rata ge dikhamphani tše dingwe tše dintši le tšona di ka inopela go tšwa go ye gomme le tšona di thušane.“Go ba gona ga BMW ka Afrika Borwa go bontšha maemo a nako ye telele le dikopano tša  ekonomi ye maatla gare ga naga ya Jeremane le ya  Afrika Borwa,” gwa realo Mopresidente Ramaphosa.Leano la karabelo ya tšhoganetšo go šogana le GBVMmušo o dutše o phethagatša leano la karabelo la tšhoganetšo go šogana le GBVF.Leano le le Beakantšwego la Setšhaba ka GBVF, leo le akaretšago mohlwaela wa ditshepedišo go šogana le GBVF, le lona le dirilwe.“Leano le nepiša go matla-fatša maitapišo a thibelo, le go kgonthiša tšhireletšo le toka go basadi le bana ba naga ya rena. Leano le kgoma gape matlafatšo ya ekonomi, e lego karolo yeo e lego bohlokwa kudu, gomme rena bjalo ka mmušo, re tla be re nepišitše go yona,” gwa realo Mopresidente Ramaphosa.Hlogo ya Sehlopha sa Tšweletšo le modulasetulo wa BMW South Africa, Ngaka Mi-lan Nedeljkovic, o re palomoka ya batho ba 4 000 ka Afrika Borwa ba thwetšwe thwii mo BMW Group, go akaretša ba-laodi ba bane go ba bahlano e le ba gae.Go tlaleletša se, Nedeljkovic re go thwetšwe batho ba go feta 40 000 e sego thwii go šomišwa ditirelong tša khamphani  ye ka Afrika Borwa.“Akademi ya rena ya matho-mo ya tlhahlo ka BMW South Africa e butše mabati a yona ka 1978 gomme go tloga nakong yona yeo, batho ba go feta  2 000 ba tsenetše hlahlo le BMW gomme ba hwetša mešomo mo BMW.“Mengwaga ye meraro ya go feta, khamphani e butše akademi ya tlhahlo go godiša tlhahlo ya sethekniki go legato le lefsa,” gwa realo Nedeljk-ovic.O boletše gore kgopolo ya khamphani e gatelela gore thuto ke senotlelo sa katlego, le go ithuta ga nako ye telele ka BMW Group ke karolo ya katlego yeo.“Ka 2025, re tla thekga bana ba milione o tee le bafsa le-faseng ka bophara ka mananeo a thuto ao a lebantšwego, go nepiša mananeo a bokgoni. 
