Bafsa ke bokamoso bja naga ya rena

vukuzenzele unnamed

Go boledišana le bafsa ka mehla go ntlogela ke na le mafolofolo. Go a thabiša go hwetša tsebo mabapi le mathata a bona le diphenyo tša bona le ka ga dinepo tša bona ka ga seo se ka dirwago go kaonafatša naga ye.
Ga go na yo a ganetšago gore bafsa ke batho ba bohlokwa ka sebopegong le motheong wa naga ya rena.Go fapana kudu le kgopolo ya gore ba itebetše, ga ba na le kgahlego go dipolotiki goba ba itirela ba nnoši,  dinyakišišo tša ka nageng le tša boditšhabatšhaba di tiišetša kgafetšakgafetša gore bafsa lefaseng ka bophara ka mehla ba na le maikutlo a makaone ka ga bokamoso bja bona.Go ya ka dikutollo tša di kgetho tša Ipsos Pulse of the People tšeo di lokollotšwego ka Pherekgong, 61% ya maAfrika Borwa ba mengwaga ye 15 go fihla go ye 17 ba ikwa ba na le kholofelo ka ga ngwaga wa 2020.Ga ke na pelaelo ya gore a ke maikutlo ao a lego a bafsa ka kakaretšo le kudukudu maikutlo ao a tšweleditšwego ge ngwagakete o fihla bao mo lebakeng le ba thomago bophelo bja bona bja batho ba bagolo, bao bafsa ba ba bitšago ma2000.Ke barwa le barwedi bao ba belegwego ka morago ga temokra si. Le ge e le gore ga ba na ma itemogelo a thwii a ditšhohlo tša kgethologanyo, ba tšwela pele go phela ka mašaledi a yona a tlhokego ya tekatekano ya me rafe, tlhokego ya toka go kabo ya naga le bohloki. Bafsa ba ba na le boitshepo, boikemo ebile ba phadima ka maikemišetšo.Ba tseba ditokelo tša bona ebile ga ba tšhabe go di nyaka. Bafsa ba naga ya rena ba emetše mafolofolo, kholofelo, boipshino, bokgoni, bokamoso le tokologo.Ke badudi ba go šomiša titšithale bao ba šomišago theknolotši ya sebjalebjale ebile ba lebeletše go tsena ka mešomong yeo e bego e se gona ka nakong ya ge ba le batswadi.Nakonyana pele ga Polelo ya Maemo a Setšhaba (SoNA) ke bile le monyetla wa go  boledišana le sehlopha sa bafsa ba mafolofolo ka poledišanong ya mabapi le meloko ya mehutahuta yeo e bego e biditšwe ke Setheo sa Bosetšhaba sa  Tlhabollo ya Bafsa (NYDA). Re boledišane ka ga merero yeo e lego ye bohlokwa kudu go bafsa le go lekodišiša mekgwa yeo ka yona re ka tsepanyago seemo le ditiro tša rena.Bjalo ka ge e le setlwaedi,  phihlelelo go mešomo le go dibaka ebile seo re boledišanego ka sona. Go bafsa ba  1.2 milione bao ba tsenago mešomong ngwaga o mo ngwe le o mongwe, ke palo ye e nyakilego go ba pedi-tharong ye e šetšego e sa šome goba e sa ithute.Bafsa bao ba bego ba le ka mo dipoledišanong tše ba amogetše taba ya gore tlhokego ya mešomo e hwetša šedi maemong a godimodimo a mmušo. Eupša maikutlo a bona a be a swana: ba be ba ikemišetše ebile ba kgona go tsenya letsogo go ekonomi ka mekgwa ye e fapafapanego, go akaretšwa bjalo ka bahlomi ba dikgwebo, eupša mollwane wa tatelano le tlhokego ya thušo ya ditšhelete e ba thibela go dira seo. Ka ge Bright Hlongwane go tšwa go mokgatlo wa Youth in Business South Africa a mpo-ditše, go swanetše go ba le thušo ye nngwe ya ditšhelete yeo e fiwago bafsa bao ba hlomago dikgwebo. Ba nyaka go bona mehutahuta ya dihlongwa tša ditšhelete, dihlongwa tša ditšhelete tšeo di hlabolla-go, babeeletši bao ba thekgago dikgwebopotlana, difeme tša diekhwiti tša phraebete gammogo le dipanka tša kgwebo tšeo di fanago ka sekoloto ebile di iteka lesego ka go thekga bafsa bao ba lego bahlomi ba dikgwebo.Gore naga ya rena e atlege le go tšwelela re swanetše go dira ka fao re ka kgonago ka gona go netefatša gore bafsa ba kgona go kgatha tema ka ekonoming ya rena ka mokgwa wo o nago le mohola, e ka ba ka mošo-mong wo e sego wa semmušo goba ka go itlhomela mešomo. Ka fao ke bone go le maswanedi gore nka šomiša seba-ka se go tsebagatša semmušo Tsenogare ya Mopresidente ya Tlhomo ya Mešomo ya Bafsa, e lego nepo le leano la bosetšhaba la togamaano leo le beago ditiro tšeo di tlago pele ka nepo ya go rarolla tlhokego ya mešomo go bafsa.Se se akaretša netweke ya taolo ya tiro ya ka moso yeo e nyalantšhago bao ba nyakago mešomo le dibaka tša mešomo.Se se tla kgontšha bafsa go kgona go fihlelela dibaka tša mešomo ka ge ba bangwe ba bona ba hloka dinetweke tšeo di dirago gore go be bonolo go fihlelela dibaka ka fao go kgonagalago. Dithutwana tše kopana tša tsebo ye e kgethegilego ka ga mabokgoni ao bašomi ba a nyakago bjale di tla rulaganywa. Se se akaretša go rarolla bothata bja tlhokego ya nyale-lano gareng ga mananeo a bjale a thuto, a tlhahlo le a tlhabollo le dinyakwa tša ekonomi. Re amogela mošomo wo o šetšego o dirwa ka mo lefapheng le,wa go swana le lenaneo leo le šetšego le phethagatšwa mo lebakeng le ka dikgoro tša Temo, Peakanyoleswa ya Naga le Tlhabollo ya Dinagamagae le la Pušo ya Tirišano le Merero ya Setšo go hlahla bafsa bao e lego ba 1 000 ka Foreisetata ka mabokgoni a temo le a mangwe. Bafsa ba bantši ba nyaka go thoma dikgwebo tša bona. Ba hloka mabokgoni a tša sethekniki ao a ka ba thušago go ithomela dikgwebo tša bona.Tsenogare ye e tla thekga kgo-lo ya bafsa bao ba hlomago dikgwebo. Bohlomi bja dikgwebo ke seo re nago le bonnnete ka ga bjona ebile ga se tharollo, eupša ke a tshepa gore ke mokgwa wo o šomago gabotse wo re nago le bohlatse ka ga ona bja go laetša boitšhupo, maikutlo a go wela go gongwe, le kholofelo go bokamoso bja bafsa. Lenaneo la Tirelo ya Bafsa la Mopresidente le fa bafsa diba-ka tša go thuša ditšhaba tša bona. Lesolo le le hlametšwe go phethagatša phetogo le go dira seabe sekaleng, go fapana le mananeo ao a arogantšwego ao a bilego le seabe se senyane. Ke tsebišitše ka go SoNA gore re tla beela thoko 1% ya ditekanyetšo tša bosetšhaba gore e tle e šome ka go lesolo la go thwala bafsa mešomong.Mananeo le diprotšeke tše mmalwa di hlametšwe go rarolla tlhohlo ye ya bosetšhaba. Bafsa ba naga ya rena ba bona naga ye bjalo ka yeo e nago le dibaka le tshepišo, go dutše go na le mapheko ao ba kopanago le ona. Bekeng ye e fetilego fela ke kopane le bafsa ba mmalwa ba Afrika Borwa bao ba ntirago gore ke ikgantšhe ka ga ka fao re tšwago kgole ka gona le seo re se fihleletšego.Go na le bafsa bao ba ralo kago dipapadi ba go swana le mofsa yo a nago le talente Sim ‘Tiger’ Tshabalala yo a hwetšago difoka tša boditšhabatšhaba tša kolofo a na le mengwaga ye seswai. O maemong a bošupa lefaseng ka go sehlopha sa dithaka tša gagwe gomme o thopile thonamente ya Bana ya kolofo ya ka US gabedi. Moya wa ka o ile wa ya godimo ge moithuti wa Kreiti ya 11 Sinoyolo Qumba go tšwa ka Orange Farm a nngwalela lengwalo ka ga seo se swanetšego go ba ka go SoNA mo ngwageng wo.Botsebotse e bile karolo ya sehlopha sa rena sa go ngwala dipolelo ka tshepedišong ya ge ba sa se thoma. Go na le bao ba šomago ka mafolofolo ba go swana le Ayakha Melithafa go tšwa ka Eerste Rivier ka Kapa Bodikela, yo a tsenetšego Seboka sa tša Ekonomi sa Lefase ka Davos go ipiletša go baetapele ba lefase go thekga toka ya tlelaemete ba sa tekateke. Ke ile ka makala kudu ge ke kopana le Michelle Nkamankeng, yo a nago le mengwaga ye 11, yo e lego mongwadi yo monnyane kudu go bangwadi ka moka ka Afrika gomme o beilwe gareng ga bangwadi ba maemo a go dimo ba lesome bao ba lego ba bannyane kudu lefaseng. Yo ke mongwadi yo o ngwadilego dipuku tše šupa gomme o ngwadile puku ya gagwe ya mathomo a na le mengwaga ye tshela. Ka ge Moprofesara Jonathan Jansen a boletše: “O na le boitshepo, o kgona go bolela, o na le tsebo ebile o na le mafolofolo.”Ke bafsa ba bao ba tlogago e le motheo wo o tiilego wa bokamoso bja naga ya rena bao ba re gopotšago gore tokologo ya rena e hweditšwe ka go ikuna tše ntši ga bafsa ba bantši ba basadi le banna bao ba bego ba ikemišeditše gore ga se bona fela, eupša bao ba tlago ka morago ga bona, ba swanetše go phela ka seetšeng sa tokologo.Re swanetše go tšwela pele go šoma mmogo bjalo ka mmušo, kgwebo, bašomi le setšhaba sa badudi go netefatša gore morwalo wa tlhoke go ya mešomo ga o tšwele pele go nyamiša bafsa ba rena, go senya meboya ya bona le go baka gore ba hloke kholofelo.Ke na le kholofelo ya gore ditiro tšeo re boletšego ka ga tšona ka go SoNA di tla emela seemo se sefsa go tlhabollo ya bafsa.Ka ge Frantz Fanon a boletše, go tšwa go moloko o mo ngwe le o mongwe go utolla maikemišetšo a ona. Moloko wo o utollotše maikemišetšo a ona. Bjale go tšwa go rena go o thekga gore ba o phethagatše.Ke taba ye e tsebagalago gore go palelwa ga setšhaba go hlokomela ka katlego le go maatlafatša bokgoni bja bafsa ba sona go tliša seemo sa go se kgahliše go bokamoso bja naga yeo.