Re aga setšhaba seo  se hlokomelago bana

vukuzenzele unnamed

Go na le seema seo se tlwaelegilego ditšong tša se Afrika seo se rego ngwa na o godišwa ke setšha ba. Kgopolo ye – ya gore setšhaba ka bophara se na le maikarabelo a magolo go kgodišo, go boitekanelo le polokego ya ngwana yo mongwe le yo mongwe – e ntlela mogopolong ge ke nagana ka lehu la masetlapelo la go nyamiša kudu la mošemane wa mengwaga ye 13, Enock Mpianzi, ge a be a le kampeng ya sekolo matšatši a se makae ao a fetilego.
Ka manyami, Enock ga se ngwana a le tee yoo a lobilego bophelo bja gagwe ka mabaka ao a ka bego a thibetšwe ge feela nkabe batho ba bagolo ba bile le tlhokomelo le ma ikarabelo. Ke gopola le ngwa na yo mongwe wa mengwaga ye 13, Keamohetswe Shaun Seboko, yoo matšatši a se makae a fetilego a kgamilwego ke meetse ka letangwaneng la go ruthela la sekolo sa phoraemari sa Magaliesberg, le bana ba babedi bao ba hlokofetšego Sekolong sa Phoraemari sa Lekgolo ka Limpopo morago ga ge theraka e se no thula leboto leo le ilego la ba wela. Ke gopola gape le bana ba bangwe ba bantši, bjalo ka Nathlia Pienaar wa mengwaga ye 6 yoo a ilego a bolawa nakong ya dintwa tša digo ngwane tša dinokwane go la Cape Flats. Re gopola gape le mahu a masetlapelo a Michael Komape le Lumka Mkethwa bao bobedi bja bona ba hlo kofetšego morago ga go wela ka dintlwaneng tša boithomelo tša melete. Maphelo ao a go kgaotšwa e sa le a mannyane, mmogo le a ba bangwe ba bantši, nkabe a se a ba a lobja. Ditiragalo tše ka moka tša masetlapelo nkabe di ile tša thibelwa ge nkabe go bile le magato ao a tšerwego go efoša bana ba dikotsing. Go a bonagala go nna gore, bjalo ka setšhaba, re a palelwa ge go etla baneng. Bana ba bantši kudu ba ikhwetša ba le maemong a kotsi, e kaba e le ge ba nametše seketswana sa maitirelo ka nokeng goba ba tlogetšwe ba le tee ka mokhukhung moo go tukago lebone la parafene. Ge borakonteraka ba tlogela moo ba epilego go se gwa šireletšega, goba mananeokgoparara a sekolo a sa hlokomelwe goba senamelwa sa bana ba sekolo se nameditše bana ba bantši go feta tekano, gona maphelo a bana a bewa kotsing. Eupša go na le go hloka šedi go gontši le go hloka  tlhokomelo mešomong. Bana ba bantši ba hlaselwa ke basenyi ba go phaya theto ka kgang, digongwana tša basenyi le batho ba go gweba ka diokobatši ka gobane bana ba ba kotsing. Bjalo ka setšhaba, re swanetše go ntšha mahlo dinameng kudu le go kgatha tema kudu go šireletša bana ba rena go basenyi ba le go dikotsi tše dingwe.Bjalo ka setšhaba, re swanetše go aga setlwaedi sa  maikarabelo. Re hloka gore re be le maika rabelo go rena, go bana ba rena le go batho ba bangwe. Bjalo ka ge re hloka go netefatša gore bana ba golela tikolo gong yeo e bolokegilego,ye e ba hlokometšego le go ba hlohleletša, gona ka fao le gona se swanetše go ikwa re rwele maikarabelo a go šireletša le go hlokomela bohle bao re ba tsebago ebile re phedišanago le bona. Re swanetše re ikwe re na le maikarabelo a ge re le ditseleng. Le ge re amogela go fokotšega ga dipalopalo tša mahu ditseleng mo sehleng se sa maikhutšo, sa go nyamiša kudu ke gore batho ba go feta 1,600 ba hlokofetše ditseleng tša gaborena mo nakong ya kgwedi le seripa feela. Go a hlobaetša gore baotledi ba go feta ba 9,000 ba ile ba sware lwa melato yeo e akaretšago go otlela ba nwele bjala, go otlela ka lebelo la godimo, go otlela bošaedi le ka go hloka šedi. Setlwaedi sa maikarabelo se ra gore ka moka ga rena re swanetše re otlele ka polokego re be re hlomphe le ditokelo tša basepelakadinao le badiriši ba bangwe ba tsela. Setlwaedi sa maikarabelo se ra gore botate ba swanetše go ba gona maphelong a bana ba bona. Basadi ba bantši kudu ba godiša bana ba le tee, gomme se gantši se se fokotša tšwelopele ya bona mmogo le ya bana ba bona. Setlwaedi sa maikarabelo se ra gape gore re swanetše re be le thobalano yeo e bolokegilego gomme re se ipeye goba ra beya ba bangwe kotsing ya go fetelwa ke HIV . Re se ke ra nwa bjala go feta tekano goba ra šomiša diokobatši. Re swanetše re nyake go phela maphelo ao a itekanetšego re efoge malwetši ao a thibelegago gore re phele nako e telele. Setlwaedi sa mohuta woo se swanetše se amogelwe kudu ke bao ba lego maemong a boetapele le khuetšo setšhabeng, e kaba baetapele ba ditumelo goba boradipolotiki, baetapele ba setšo goba batsebalegi. Ka mantšu le ditiro tša bona, ba swanetše ba nyake go aga setšhaba se sekaone seo ka go sona bohle ba amogelwago ebile ba hlokomelwago. Bahlankedi bao ba kgethi lwego le bašomedi ba mmušo ba filwe maikarabelo a go netefatša polokego le go phela gabotse ga badudi. Ba swanetše ba netefatše gore go na le mananeokgoparara ao a lekanego le ao a bolokegilego ka dikolong.Ba swanetše ba eme ka maoto ge go na le kgaotšo ya kabo ya meetse ka ditšhabeng goba ge go begilwe gore mabone a mmileng ga a šome gabotse. Ba swanetše ba netefatše gore melawana ya tša maphelo le polokego e a phethagatšwa gape le gore molao o a obamelwa. Godimo ga mošomo wo o dirwago ka magatong a mmušo ka moka, go phetha gatša maikarabelo a, ka nako e nngwe re ile ra gapeletšega go tšea magato a boima. Go arabela mahu le dikgobalo tšeo di hlotšwego ke ge bana ba wela ka dintlwaneng tša boithomelo, re tsebagaditše lesolo la SAFE go akgofiša kabo ya dintlwana tša bo ithomelo tša maleba dikolong ka moka ka nageng. Re rometše Maole a Bosetšhaba a Afrika Borwa dikarolong tše dingwe tša Cape Town go yo thuša maphodisa maitekelong a bona a go fokotša dintwa tša digongwana. Mo nakong yeo e sa tšwago go feta, mmogo le setšhaba, re ile ra tla ka leano la tšhoganetšo go fediša  dikgaruru kgahlanong le ba sadi le bana. Le ge go le bjalo, go sa na le tše ntši tšeo re hlokago go di dira bjalo ka mmušo le setšhaba. Re bethela matsogo batho le mekgatlo yeo e tšerego ma ikarabelo ge go etla boiteka nelong bja ba bangwe. Go na le batho ba bjalo ka Ralph Bouwers le Mark Nicholson bao ba rulaganyago dipapadi tša boitapološo tša baswa go la Lavender Hill ka Cape Town gore ba se tlo tsena digongwaneng tša bosenyi.Go na le bomma, bosesi le barwedi bao ba šomago bjalo ka baithuti bao ba ithao pilego gomme ba šoma le ba Operation Bobbi Bear, e lego mokgatlo wa ka Amanzimtoti ka KwaZulu-Natal woo o fanago ka madulo go bana bao ba tlaišitšwego. Go na le dihlopha tše ntši tša ditumelo tša go fapafapana bjalo ka Southern African Catholic Bishops’ Conference, bao ke kopanego le bona mo nakong yeo e sa tšwago go feta, bao ba mpoditšego ka ga mošomo woo ba o dirago go arabela dihlokwa tša bao ba itlhokelago, go thekga ma lapa gore a be ao nago le šedi le tlhokomelo kudu, gape le go thuša baswa go lebagana le ditlhotlo tšeo ba kopanago natšo. MaAfrika Borwa a a re bontšha tsela. Ka mehlala ya bona, ba re gopotša gore go ra go reng go rwala maikarabelo bakeng sa rena le ba bangwe. Naga ye e itemogetše mase tlapelo a mantši kudu.Maphelo a mantši a baswa a lobilwe, bana ba bantši kudu ba kwešitšwe bohloko le go lebana le kgatelelo ye kgolo ya menagano. Re ka fediša masetlapelo a ge ka moka ga rena re ka rwala maikarabelo a go godiša bana ka motseng wo mokaone kudu wa Afrika Borwa.
