Phedišo ya lenyalo ka semolao

Dale Hes

Ge o lekile se sengwe  le se sengwe gore lenyalo la gago le šome, tlhalo e ka ba kgetho ye kaone go wena le go molekane wa gago. Tlhalo e boima ebile e ka bakela ba malapa kgatelelo ya monagano ebile tshepedišo ya semolao e ka go gakantšha kudu.Tlhalo ke ge lenyalo le fedile semmušo ka gare ga kgoro-tsheko ya molao. Go na le mehuta ye mebedi ya tlhalo: ye e sa ganetšwego – fao batho ba babedi bao ba amegago ba dumelelanago gore tlhalo e swanetše go phethaga-tšwa; le ye e ganetšwago – fao batho bao ba amegago ba sa dumelelanego ka tlhalo goba ka dipeelano tša yona.
Josephine Peta, Mohlanke-dimogolo wa Tshepedišo ya tša Molao ka Kantorong ya Moatbokheiti wa tšaMalapa ka Kgorong ya Toka leTlhabollo ya Molaotheo, o hlaloša gore tshepedišo ya tlhalo e thoma ge motho a fiwa taelo ya piletšo ya go tšwelela pele ga kgorotsheko.
“Motho yo a nyakago gore lenyalo la gagwe le fedišwe a ka hwetša dikgopelo tša gore motho a biletšwe ka kgorotshekong go  kgoro-tsheko  ya godimo goba ya ka seleteng, goba a ka ikopanya le ramolao gore a mo thuše ka tshepedišo ye. Molekane yo a thomišago ditshepedišo tša tlhalo o bitšwa molli gomme molekane yo mongwe yena o bitšwa mosekišwa,” gwa bolela Peta.Peta o hlalošitše gore piletšo ya go tšwelela pele ga kgoro-tsheko malebana le kgang ya tlhalo e swanetše go:
• bolela gore ga go na le sebaka seo se kwagalago sa go bušetša sekeng kamano yeo,• hlagiša karoganyo  ya dithoto tše di  hlakanetšwego goba phethagatšo ya maemo ao go dumelelanwego ka ona ka tumelelanong ya lenyalo ao a saenetšwego mathomong a lenyalo, le • hlaloša gore ke  dithulaganyo dife tšeo di tlago direlwa bana ba banyalani bao ba hlalanago, go swana le gore bana ba tlo dula le mang.
“Dipiletšo tša go tšwelela kgorotshekong le tšona di swanetše go bolela gape gore mosekišwa o filwe matšatši a 10 – ge e le gore o dula lefelong le tee le molli, goba matšatši a 20 – ge e le gore banyalani bao ba dula diprofentsheng tše di fapanego, go fetola dipiletšo tšeo,” Peta a tlaleletša ka go realo.
Ge molato o šetše o butšwe, dingwalwa di bušwa go mo-lli, yo a swanetšego go tliša dikhopi tše pedi tša dingwa-lwa tše go šerifi lefelong leo mosekišwa a šomago goba a dulago gona. “Go tloga fao šerifi e tla fa mosekišwa dingwalwa tšeo ka boyena gomme ya mo fa bohlatse bja gore o di tlišitše, e le bohlatse bja gore šerifi e mo file tšona. Ge e le gore go na le bana bao ba amegago, Kantoro ya Moatbokheiti wa tša Malapa e swanetše go tsebišwa,” Peta a realo.
Ka morago ga lebaka la matšatši a 10 goba a 20, mo-lli a ka ngwadiša tlhalo go lenaneo la kgorotsheko. Ka go ditlhalo tšeo di ganetšwago, mosekišwa o swanetše go fetola dipiletšo tša go tšwelela pele ga kgorotsheko ka tsebišo ya maikemišetšo a gore o nyaka go šireletša taba ya gagwe ka gare ga kgorotsheko.
“Ge se se dirilwe, gape o swanetše go tsenya kgopelo ya boipobolo mo lebakeng la nako le itšego. Boipobolo ke lefokwana leo go lona mosekišwa a fetolago dipharomo lato tšeo di lego ka gare ga lengwalo la dipiletšo tša go tšwelela pele ga kgorotsheko.
Ka morago ga go tsenya boipobolo, molli le yena a ka fetola boipobolo bjoo goba a tsenya tsebišo ya gore o nyaka gore taba yeo e theeletšwe ka gare ga kgorotsheko.“Ka fao taba yeo e tlangwadišwa go tla go theele-tšwa ka gare ga kgorotsheko,” Peta a fetša ka go realo.
 vNaa tlhalo ya go phethagatšwa molekane a se gona ke eng?Kgorotsheko e tla phethagatša  tlhalomolekane yo mongwe a se gona ge e le gore dipiletšo tša go tšwelela pele ga kgorotsheko di filwe molekane gomme yena a se fetole monakong ye e filwego.Le ge go le bjale, o eletšwa go ikgokaganya le molekane wa gago pele ka gobane ka moragonyana a ka leka go beela thoko tlhalo yeo ka gore o na le lebaka leo le kwagalago la gore a se kgone go fetola dipiletšo tšeo ka nako yeo e beilwego.
Kuranta ya Vuk’uzenzele e tlo gatiša diathekele tše mmalwa tše di amanago le tlhalo. Di emele ka kgatišong ye e latelago.
