MEDISKA
Obistvo bom najbise krnevezan to, kar je bilo nezadne reče na seprav na umankanje medijskega prostora v Sloveniji,
kar je verjetno enezmed ključnih zadev se pravi propat, če tako rečem velika problematika tudi medijske industrie in delanski izgon kulture iz medijo,
kar se je zgodilo v zadnjih letih in je verjetno tudi nekak prespevala k temo, da ta scena, o kateri govorimo, nima več neke, nima toliko javne vidnosti,
kot je bilo spostavljeno na premjero Studia City in Zasetbe metelkeve, pa še en komentari bi davo odziroma odziju,
ak pa zanimivost, kakor koli mogočnji tko bomem na mogoč, pa je, ampak recimo premjera Bikofeja in nevezava na to,
kar je bilo rečeno na izjavu ministra Griljca, spravi narediti kulturo zresne odvisno, ker koliko razumem, Bikofeja deansko je neodvisn,
ten smisl, da se napaja sam, financiera sam in če gledamo danes model kulturnje politike,
oziroma težne kulturnje politike, gre vseveda ravno v to smer, kar če ne je onih sredstvo in tako naprej in ravno, ko dobimo nek primer,
oziroma nek prostor organizacija, če tko rečem, ki deluje, ki deansko prozvaja neko skupnost,
ki ima neke specifike je oblast, lokalno oblast grobo posegla in deansko začela, o ne mogočat delovanja.
Zato to, kar zavrača nekostalen dialog, se bojim, da je to sam zar tega zato, kar zavrača nekostalen dialog in kaže neko novopotne, na katero se pač ne more vezati na to, kar nek širši kontekst,
kar se mora pol na novo definirati, in kakor se ti reku, in kakor se se mi dolaže prej pokovarjala, da je deansko izmeceh nas,
jedin bikofe, kar kajažem, mi sem novopotne, navednice, ampak nekaj to, ko si ti reku stojam prej, če vemo, da neka stvar bo osahal na puno, treba najed nek nov dialog, neko novopot, neko,
preveč, kar se pogovarjamo o tem, o malih definicijah, kaj nas lečuje, ne, ne pogovarjamo se, kaj je uno, kaj je pred nami, al pa kaj nas bo na nova definirano,
in tukaj mislim, da je tukaj ta večern, je zelo dobro došeli zar tega, kar smo se končno najdli in nastopamo, ne najd med nami, neko skupno točkom,
ampak nastopamo, napravamo v nečemu in razan res par medijo, ko se nas pršli, me ne so čeri matrali in iskali te neke poparčke, kaj, kako se mi drkamo mecabo znotri kuda,
danes teh medijo, ko se me čeri, mi sem požarili 5 let življenja, ni bilo nobenga, pa je bilo danes, mi sem kokor, sem vas poslušil vseh, pa se vam zahalujem,
je bilo zelo lepoartikulirano, ok, se cr sak na svoj način, pa v sak malo vredno, kaj za prepoment, ampak končno se nosi najdli in poskušali artikulirati napravom vn,
da en krat nadimo, mi sem to razliko, da nismo sam mi unika, se ne znamo mecabo zment, ampak smo celo sposobni vn dat, ne?
In upon, da bo to postala praksa, predsem pa upon, da bo medji pokazali mal več pozornosti do tega,
kar to, kar se danes pokazalo raznom par svetljih izemje čista katastrofa, to, kar se mene tiče.
Sam na kratko gledaj, pa bih kofej en kot, pa samostovan financer če lahko povem, pa če financiraj sam svoj dogodki in če si na lokacije
tako, kot bih kofej, pa če predijo ene totalno druge probleme, ne? Ideja je tako pač, da občina in zakonite definirajo kot bar,
kaj je pomeni, pač, da te zakone, ki velajajo zate, velajajo za vsi drugi bar, ne? Trenutno, pa če, mislim,
kaj se dogaj z bih kofejame, to, da pač je mal različno dosak druk kafič, ki imamo v centru, ne?
In fora je to, da pač same institucije, pač občine, mislim, same institucije, ki je pač ena občina, ena reena, ne?
Spoh nimo je kapaciteta, pač, da procesirajo neka nova informacija, zato, kot ki jo vse, kaj je novo,
on je probajo na kak premerjati stara zakonadaja, ki pač traja druga stvari, pač nesih organizacija med samih oddelkov,
kaj je pomeni, pač, pravično, ko se zaztečili naše probleme, pač, ja si in jure smo šli do,
da pač različni institucij se probali, pač mal pogoriti, mal zment in tko naprej.
In kadra, koli smo prišli, pač smo mogli celo zgodob povedati na novo in na novo,
in na novo, kaj je pomeni, da pač smo razumele, da tukaj pač, no, benne komunicirajme cavo.
Druga stvari, pač, da te v šložbenici, ki delajo za te oddelke, pač, nimo jo pač,
ni ti volja, ni ti kapaciteta, da pač, saprtesirajo samo tvoj problem, kot en unikatne problem,
ki trenutno pač se pojavila v centru mesta, ne?
In tukaj in rezultat od tega je, pač, zgubledne časa, ne?
Kaj je pomeni, pač, da smo mi predobili konkretne odgovore,
ker zdaj trenutno spet, ni so konkretni, smo robili več kot leto, več kot pola leto,
al pa skoro celo leto, ne?
Kaj je pomeni, pač, ko se samo finansirajo, pač, nimaš časa za zgubled,
za to, ka pač, usak dan, pač, je odvisno od prometa, ki ne rediš,
v svojem baru, ne?
In pač, mene, čist, razumljivo pač, da folk in stranke sploh,
ne rabijo biti, se ne rabijo, obremenavajo, obremenavajo stake stvari, ne?
In na koncu, koncu, pač, vidimo, da pač, ena, samo finanserska scena,
kot kot je bikofej, full, je res, zelo fragilna gleda, pač, zakonadaj,
ki je zastavljena trenutno, ne?
Zde, pač, to je, pač, mislim, to je samo moje mneni,
za pač, kako institucije delim, kako te lahko pomagajo, ne?
Bilo pač, zde druga stvar, ki je full, full zanimljiva, pač, zanimljiva,
ki men, men mal, meni mal čudno, je to, da prva reakcija,
ko, pač, ko občine prijdod informacije, ki je čis nova,
je to, da pač, ko ne najde vprašanja,
jedina stvar, kaj lahko ne redivajo, pač, probajo to novo sceno,
ki se, ki je začela rastat, je kulturno odrezat v korninah, ne?
In potem, pač, upajo, da se ena istas stvar ne ponovil še enkrat.
Resultatno to je, da se bo, pač, to ponovila ne enkrat,
ampak kot govice, bo je zarastle še par tak,
je pa domne scene z to, ker ni te ena scena, ni enaka sama nasene.
In tukaj je v bistvu prijdiv vprašanja,
kako razmišljati za ene, nove scene,
kako pač mesto, nego ene, ene, nove sceni,
in kako pač mesto razume nove scene,
brez razlih, kakšna ideja za to sceno.
Kaj je po mene, da pač, ja se osebno mislim,
da pač ni, ni inštitucija, ki bi lahko pomagala,
da pač ena scena zraste, al pa dala priložnost,
pač, da svoja, da ena scena, pač,
nekak razloži svoje ideja.
In potem pač, te mini organe,
ki su del od občine, pač,
minister se za turizomo, delek za kulturi in tko naprej,
ki pač, je od delek za kulturi na me fulšil nam,
na roko, pač, moram se tem, moram se to zahvaliti, ne?
Pač, se zmenijo me cavo in pač,
ne redijo eno, eno odloč, eno, pač,
eno odločen odgovor, okej, to bomo finansirili,
to ne bomo finansirili, al pa te samo inicijativne,
fina, pač samo inicijativne in samo finansirene,
dogodke pač lahko obstajo v mestu.
Tudi je bilo en razgovor, ki smo jasi njure predan,
predan, da se se začeli problemi,
v Bikufa je gleda, sosjedujem to, pač smo se najabili na sastank,
pri gospodom Jankovičem šli in povedli lete stvare.
I to, mi pač nič ne skrivamo, delamo to v centrum mesto,
pač je tukaj nek problem in kaj lahko ne redimo,
pač da ne pridemo neka čunna situacija.
Pač je odgovor od gospoda Jankoviče,
bilo ni panike, pač mi soportiramo take,
se ne mi rabimo več tega, ne?
Sam pač očitno, ko prideva sosedi in ko se pač nekam mini
in nekonkretna, al pa nesmislena revolucija
od 10 sosedov in pač ko prideva mal politike
v celu igra med kulture in to, pač ena scena ponuje,
pač očitno je da rezultati so totalno drugačni, ne?
Kaj je pomene, pač mogoče, ne vem, tam mix
med politika, lični, osemni interese
in ena scena, ki raste, mogoče ne razumem dobro,
ampak pač vem, da komunikacija toki je,
pač bila ključna, na jednečin toliko.
Gleda to oprašanje.
Mislim to, glede medijel,
meni se tudi tako dokaj, ko bi rekla,
nepomembno oprašanje glede teh mainstream medijel,
mislim, a zdaj bit del tega spektakla, kajga mainstream mediji
se ustvarjajo, a se z tem, kaj koli nerdi za opolnom očenje,
pač neke scene, a skupnosti, mislim, da ni ti ne toliko.
Tako, da meni boj zanimar, recimo...
Mi toga ne promoviramo, da boj, mi promoviramo,
promoviramo, promoviramo, promen, interno v bistvu.
Prvo.
A lahko spomen, kaj sem misla.
OK, hvala.
Prvo.
Tako, da meni se zdiv, bisvu, da delat,
pač neko situacijo, a neko uprašanje,
ali pač neko scenu, ali skupnost.
Doste boj pomembno skozi lasne medije,
skozi neki lasan diskurs, ne,
brez tega filtera, kaj ga v bistvu pač ta spektakl nardi,
in sem izdito dosti bolj produktivno.
Tako, da jačat neki obstoječe medije,
ko ti recimo, radio študent,
ja bi si dosti boj želela delat akcije,
kaj bi prispjevali k temu, da radio študent lahko sliši v sakdo,
da se sliši v celi Sloveniji,
kot pa recimo zdaj, biti fulne srečan za to,
kar ne vem na neke mainstream mediju,
ni poroča, pač o tem dogodku.
Zdaj pa kar se tiče samo, kako si te morače,
samofinanciranja, meni je super,
da se bikofe lako samofinanciran,
bako bikofe pač prodaja določene produkte,
in zdaj, to, kar je super, to je pač vaš na men,
in vi to delate, ampak, kako bi rekla,
ne morajo v sak prodajati in se preživajo to,
prodaje pijače in tudi ne želi tega delati.
In zdaj, meni je uprašanje v bistvu,
kako ustvari samo za dosnost finančno,
kanete, melina kupu prodajnih odnosih.
To je moje temeljne uprašanje,
ja ne mislim, da bi ni kot scena,
ali kot skupnost,
v bistvu, meni bi se glavna kvaliteta zdela,
da se mi se možni povezat
v zahtevah po drugačnih virihfinanciranja.
Pač zavrnit to projektnofinanciranje,
kao tebe zahteva določeno agend,
določeno delovanje,
kajih pa tem priporočenjo
zanima samo finančna plat projekta.
Absolutno ih ne zanima.
To, kar si ti naredijo na kakšne način,
kakšne kvaliteta tvojega projekta,
asti mogoče naredijo še več,
kot si napisao v projektni prijavi.
Absolutno ih ne zanima ni česar,
razen financ.
In meni bi se pač zelo pomembno,
če bi se mi uspeli povezati na tej točki,
da bi zahtevali drugačne načine
financiranja za to, kar smo
in za to, kar delujemo.
In ne za to, kar smo moži nekaj
prodat, brez zamere,
mislim, popolnoma,
mislim, da razumeš, kaj govorim, ne?
Za to, kar smo in za to, kar nekaj delamo.
Deci.
Ne, brez zamere, slokneče,
tukaj ni imam, ki je za zamere.
Sam pač, realnosti je to, da pač ena scena
se lahko javi od različne backgrounde, ne?
Brez razli, kaj če ena je
od države, al pa ena je samo
financirana, in zdaj, ki je fakt,
je, da to pač mi živimo in vsak dan vidimo,
pač način
samo financiranja je,
pač
ne vem, kaj je, ne pač,
relativne ideje, to, da pač
ena scena, pač nekaj ne redi,
in če je to kvalitetno, in če folko
makje od tega, je pač
samo uredu za folko krog nas
in zdaj pač, ok,
različen stvari imaš, pač
financirane scene, ki tudi dobijajo
sredstvoje iz države, tudi imajo
mini-bare, ki lahko tudi pač
še mal si pomagojo
k tem, da pač naredijo
še mal več, brez
različen, da vsi naredimo
full več od to, ko je
napišamo, al pa kaj pa
za ta samo financirana, samo
finačna scena, ki pač mi moramo
narediti miljon, miljon stvari
od en, krati, da pač ena stvari pač
funkcionira, pač ne govorim to, da
se je hvalimo, al pa malo več del,
vsak ma svoje
težave in vsak
pač mora narediti
vse za, na koncu
ta stvar pač
funkcionirati, kokod mora
funkcionirati, in to je uredu, pač
vendatčen. Oprost, ja sem se javila
za besedo, za en stavek, pa tam je
bila roka, tako da mogoče.
Oprost, ja sem moderacijo malo
prv zelo, ja sem samo en stav.
Hvala.
Vsak imam, da je realnost takšna, ja zravo
govorim o spreminjanju te realnosti
in govorimo tem, da
bi o države morali zahteva, da je
še kaj drugega razne represivni
aparat.
Torej, da svoje socialno noto
tudi pokaže in ne samo doveljavlja
svoje represivno noto, samo to.
Okej,
jezbisam
postošavkim postošacijo radja študent,
pozdrav o komal bomo nehal z
direktnim prenosom
studat, koda hvala, kaj ste poslušali
to ponadilujemo z debato.
Dajte me malje kl Chelsea
Pabilo mu na zelo.
...
...
In ja smo opisli, in imam si na čez, da pa umeljajte go.
Vznikno, je uvjično, prav tem, da umeljajte, przovjete, da pa gada,
kaj gomeni prav prostor, da pa gada.
Zato, če sem ne strinjam v postopki, ali čemu je kolje,
ampak je on zelo lepo povedal, ne?
To, kar danes so si prodajo, začenš jo od kino šiška,
pa pizne materne uno, ne?
vse zgošča, če zdarne se dogaja tam, se doga mali kurac,
se dogaja sam neko zelo prodajenje, pizda prostora za nekaj
vsebi nekaj, kaj so kao Evropsko, ali pa kar Kolpač,
ampak je čistim menim, strenim pizda in industrija.
On je vabrej eni na din, ki je reku pizda.
Jaz, mislim, zgošča mali zrtega deloh na osemnem nivoju
komuniciramo in si pomagamo in udajanjemo neke stvari.
Tako da absolutno sam proti temu, da se postala njih na skupni
menovale z tega, da pač oni neki prodajemo, si prodajemo,
in napropob tega prej pijara.
Jedini mogoči pijar, in tako, kot tudi kaj miha reku,
jaz vam tudi to izkušno pizda spostala na metelkov,
eno se ono, ki ni bilo interneta, ni bilo pizda matrna vsega tega,
jedin pijar, ki je bilo konkretno delo.
Mi sem konkretne kulturne vsebina pizda.
Kaj pa stajajo še danes, in kaj so naredili neke prostore možne.
Je ni bilo možno uspostaviti nek sistem, kaj koli pa džetop omeni,
prek konkretnih nekih stvari.
Čist neke kulturne vsebine,
ali čist nekom reženje, kaj ni bilo odvisno nujno
od teh modernih tehnologij in tega.
Tako da absolutno sam zapizda za, kakršno koli zlučeva,
ja ne pizda, je pa dejstvo v času, kjer živimo,
kakršno koli način je legitiman,
če ne gazi druzova pizda.
In izločevanje nekoga, zdokaj je pa če nekoga vsebina urbana,
ampak ne spada v ne koncepti tega, in to sem izdi absolutno na robe,
kar bomo spet pristali na tem, da se bomo začeli drkat enimi drugimi,
namaz, da bli se osredotočili na konkretnom problem,
kaj pa pač v fakin mesto.
Samo je jedno prašanje, v bistvu za vse, zlokratko.
Kaj o možnosti scene, ki bi bila iz raz, o rodje in produkt,
neke politike emancipacije, govori rastava,
ki je v tem prostoru, vse po soto koli nas,
skrati, kaj o možnosti, neke scene,
ki ne bi je ogrodil, skupaj govori ta rastava,
skatero smo pač soločeni v tem prostoru.
Mi smo dali to rastavo kot...
Pardon. Mi smo dali tako prostoru,
ki smo veliko pri rastavo kot en kontrapunkt, pa če žedajemo,
pa če smo reklji, da pač ne bomo se doložko opredelevali,
ampak da bomo možnosti eni in drugi strani, ampak čist konkretno,
če prašalš me neko predsednika tega društva.
Uprašal sem vse, nisem na...
Ok, ja sem imam odgovor na to, sem to.
Če mag do druh.
Lok nadaljujem, to prašanje se mi v bistvu zdi zlo relevantno za to temo,
ki je teman, da najštjega simpozija krsva, da pač v saka scena
nekak se mora tudi odločati o politiki,
ki jo fura, oziroma, ki jo foče furat.
Zato mislim, da to prašanje na nek način
se samo po sebe postavila in določa,
odgovor na to prašanje to določe neke prihodne smiri razvoja,
nekih scen, skrat, kakšna je notna scena, je možna.
Med prostorom, ki gosti to vrsten političen govor
in med mogoče medjen, kot je radje študent,
ali pa metelkov, ali pa kakšen druh,
ki goijo zlo izrazit, zlo ozaveščen,
zlo sistematicno razvijan političen govor,
postav druga tipa.
Sam samo to prvo, ja no polje,
pa se mi zdi, da ni za nema relivo.
Jasnicer, ne vem, na, mislim, ne vem,
ničo razstavi, tako mi malo zleda,
na prvi pogled čudno.
Ok, ampak, sam sem hoto reč,
to, da alternativna akter, alternativna scena
mislim, da se odloča vedno, se odloča in vedno,
ne mora ustat v neki neutralni poziciji
in puščat stranem, pač za in proti,
da se pač ne vem, izražel same kot takšne,
pač se, ja si saj predstavljam, tako da se moraš
da moraš dat next statement in potem,
stem statementom, ali to restava, ali je to,
kakšen koli umetni škol, pa ne vem,
v godek, it stem v neko skupnost,
pač z neko odločitvijo in z nekim,
ja, pač statementom do tega,
mislim, da ta neutralnost je problematična vedno samo to.
Še kdo, kar koli?
Zanimamo v bistvu ene oprašanje,
za mogoče bile za zavode, kukrat za kar koli,
ampak zanimamo je, kuk se mladim dopuščate,
da sam mi ustvarajo, kato se mi to samo
pač zelo problematiko v večših zavodih,
na dejanjsko ledi ostaje na določenih mjestih,
mislim, da je to, tudi pomojemno,
za same idee, za sam razvoj, same scene,
koncu, koncu, na koncu.
Tako da ja zanimamo oprašanje,
kukvi dopuščate mladim,
da so prijdajo pa ostvarajo,
da podajajo svoje mišne, kako jih spodbujate.
To je, pomoja, bolj problematika,
da nega spodbujem, nema mladih,
da bi dejanjsko prespejvalih temu,
da bi dejanjsko pomagali skat rešitve,
kaj so sem vam podobne.
Mi se mi je slokovorim o imenom,
mislim, našga društva.
Velik premal.
Velik premal.
Mislim, da je to glavnje problem.
Vrcimo, kas našelje so jaunos,
kao demo reševati kuda, je bilo glavno,
da sem že jest prestar,
da bi loh karkol bil znanivac na česa noga,
ampok, da je, da je dejanjsko
mislil to nekako peljat naprej,
pač to, to, kar ste reko, ne?
Nekoga krma neke nove predlogene.
In tega je ogrom, mi sem,
velik premal, da ne bom reko, da skor ni,
in tukaj se jes pere posipam s pelom, ja,
da je to premal je tega.
Ampak to ni sam problem nekih interakcij,
pa kreganja med nekimi oslimi starmi,
ampak je, so bojim, da se temo loh danže
reče demografski problem, ne?
Aš, tako ko se pravajo, da živimo
od tirani in mladih, ampak živimo od tirani
in mladih, za tega, da im po turmo
v sosranje, da ga potrošijo, ne?
Ampak drkaj akurat, pa še vedno ja,
mi sem garantov, mi sem, ja, žal, ne?
In tako zelo lep problemi spostavo,
in konkretno znotriku, da je to
je najbolj perečih problemov, ne?
Kar sem jaz to prezil situacijo,
prvo, kar sem opazil, da je točno to, ne?
Aš, da ni negakvansenza, kar se tega tiče,
pa odpiranja teh vrat, nekomu k dejanskom,
pa če nove sri, pa še vedno je po to,
po tem izgovorim ja, i tak si dela,
ste vse narobi vse povno, ampak je jasno,
če nekdo na upridene, vse, da ma nove
pogledena stvar in bodelo na pake,
na senu, ne?
In varijo, al pa ne, mi sem,
sedržimo, al pa sedržijo tega,
ko klopina, mi se mi, in je to zelo teško,
in je to, en, glavnih problemov,
tako, da chvala, da se to spohmi spostavo,
in to je zelo velik problem,
izgovorim, za koda?
Če, kdo še, za...
Mislim, cerni smo zavod, ampak,
sem mislim, da to prašanje
je ciljeno na mledinske centre,
najmogočne, sem lobla, ampak to pač,
kar mledinski centri so kar en tak fenomen v Sloveniji.
Ja, je problem, problem je v tem, kar
je...
Mledinski centri už je v naprej
v bistvu postavljajo nekaj delov
na razmerje, o katerih se najde ljudje
in je potem zelo, zelo, zelo odvisno
pač od programeskega vode
tega mledinskega centra,
vokul ki meri se pač ukvarja za programa,
moziramo za pač neko animacijo
naprej mladih, mi se me zdoskac,
li še močite, da boljko ne
se dela vse po najmanjši linii od pora
v bistvu se niti ne spremljajo,
tako, kaj se dogaja predsem
v lokalnih cenah manjših krajev.
Zdej, kar se tiče, ampak to zdaj
gledaj na to, da mi nismo
mledinski centra, lahko recimo prečem
na primeru gromke, da mi smo dokej
odpartih, kaj po meni dokej,
nismo totalno, kar pa čist vse
ne spremimo, kar vse
niti prostorsko, niti časovno,
ne bi moglo sega sprejati kot prvo,
kot druga, zaraz tega, kar vse eno
imamo neke programske smernice,
ker se pač želimo, v katerimo kveru
najbi se pač stvari, ki se odvijala
v gromke odvijale, to je pač ta drugi kriteri.
Ampak vse eno smo v bistvu
doset parti in ponuvjamo
pač te mlašim organizaterem,
da pridojo in da oziroma
pač v dvisno dogod, kaj pač radi počnejo.
I svojih lasnih skušan,
lahko povem to, da
od desetih primerov,
ki bo probal, bo je mogoča
vstal eden, ki bo to nadaljival naprej.
Zaraz tega, kar pač
večina se po prvi skušnji,
kao gotovi, da nisem to,
da ti ne vem, na koga prepelaš,
ampak, da dejansko moraš
zlobeli kstvari, naditi zramen,
pa ne, pustmo birokracija,
birokracija je v našim primeru
še najmajša stvarne.
Pracem se gre za to, da si odgovoran
positi na konco takega,
kot si ga dobil in podobno,
to potem se prmar si, ko može
vstavne, kar vidi, da pač
organizatorstvo nisem obliščan,
pak je to v bistvu en zlobe,
en velik del ozadia,
kaj ga moraš nariditi.
Tako da je smisna,
da ni toga ta problem,
recimo
so prostori, ki dopuščajo
in so odparti,
in je treba prida do njih
pri so in probat,
ampak ta
splošen mit, kater vala,
da pa mladi, niso, da niso
vključeni, pa niči sresničan,
bolj se gre za ustrajnost.
Mi sem ne, kočem, da ni to
odkos, da je oj deficit,
pa ne vem, kaj, ni res, ampak
bolj je problem v ustrajnosti,
da pač ti neki,
kaj začneš, tudi naprej furaš,
ni to samo enkrat na stvari.
Tako da je problem bolj smeljeni,
mali se koče ostvarje,
da sam narivak je,
ampak bolj je problem,
kaj ime jaz, ko bi prošla sva,
da si reka prva sva,
da se bolj odkos,
ampak pa skošla se,
ki se to probleme da
strmini ozal,
da mi neko stvoriti več,
da prikajte kram,
bi bilo sporadi,
pa tudi tega ni bilo.
Mi sem, pač,
ne vejim, no, mi sem jaz tega,
jaz mogoče ne vejim,
na rober razmišlam, ampak,
jaz mi sem, da je ful,
velike ene samo iniciative, no.
A lahko jaz,
mogoč sem, malo posežim,
bi sama reširo to prešanje,
mogoč, pač ne gre sam za to,
zaključovanje mladih,
spravo to kar, pač slišem,
odkako ti rekla,
nekaj skurs ne,
ampak tam, mogoč,
neki generacijski premiki,
ker pač,
tako čempirično gledamo sve,
da pa prihaja do tega,
da se neke,
neki kar je bilo v preteklosti
z, morajko,
zdoločno generacija,
kar se je preborila,
ali pa konkretni,
ljudje sve, da potem nekak
ostajo dogo časa
v določnjih družnih prostoreh
in tako naprej in
seveda je, definirajo to,
definirajo usmeritve tega,
definirajo to vsebino,
in zdaj, koliko prihajajo
tle do nekega generacijskega premika
do novih načinov, do novih sebin,
kar čas spet, mogoč,
sem malo vrnem na to,
kar čas, ko zgovorimo vseni,
in tako seveda, zato potem
tu prihaja do tega, da
nekdo, ki
času bolj
primerno, če to
uporabim, ne, neko
seno, neki, kar se dogaja,
kar je živo, kar začne
migat, ne,
potem spelje nekam drugam,
ja mislim, to zdaj,
ni to moja kritika, se mi zdil
v bistvu na nek nečin sve, da
dober, da
to poraja, ne, ampak, koliko je
recimo tu znotri meteljko,
koliko je tam prostora
no prostor, aj može
na meteljkovi no klub narediti?
Mi sem čist
razim, če bi zgradilšenik
no prostor po moje, lukne so
po ne, kok so pa
izrabljane, to je po druga
zgodba, ne, mi sem to sta
dve različne stvari na meteljkovi, ne.
Mislim,
na te klube, ki so zdajte
no, ne, kako, aj, obstaja
način ta, da pač
ena, nova scena
pač, predobim mal več
prostora
od to, ki pač, nove scene trnutno
majo. Zato, kaj pa, ja zgovrim ti
od naši skušne, ne, pač, mi imamo
naše večere na meteljkovi, kot pač
zavod Styropor, ne,
in varirojo od
Galahala,
Channel Zero, meteljkovi, skupaj
Stifani, ne. Zdaj, pač, na en način
in
eskose enista procedura, ne,
pač, že dve leti delamo, pač, na en način
smo že
dinamikom meteljkova, pač, kako, kako
pridat, kaj moramo ne redit, celo organizacije
pokrit, da bi pač, nekak
ne vem, kompenzirali za
klube,
ki to organizirajo, ne,
in na pač, na konc, konc
opridimo do ena
ista situacija, da pač,
ve no, moramo iti,
ena ista procedura, ne,
kaj po mene pač, da če ena novac
scena pride in pač, nekak
je synchronizirana
z organizacijo na meteljkova, ne,
in pač, če ma mal potencijala,
da bi pač, v prihodnosti,
dala še en svoj čar na meteljkova,
pač, da bi meteljkova
loše mal bolj priznano, na en način,
tako kot pač, ene stare
scena so prišli, ene nove prihajo, pač,
če je na tako evolucija, zdaj, koliko je hitra,
to je, pač,
še levatno, ne, pač
ja razumejo
to je moje upršanje,
objesto to je sam, pač sam se nedopelno
na Robertovopršanje
še
to je to
če želiš
ja, ja, mi sam tako
ja ste ško govorim za vse
ustale klube, zaraz tega, kar klubi
smo na meteljkovi blazno različni metabo
po načinu dela
po ten, kako sa
kaj so neke
programske prioritejte, affinitejce
in podobno, ne, nekak
v preteklosti je
glih to bila mogoče prednost
med klubi, da smo si nekak
znal profilerat, ne,
mogoče je to tot napaka, ampak
o eni točki se je to zgodil, da pač
če se je o enem klubu
najdala skupina ljudi, ki je
mela affinitejto do določenga programa
potem, če si recimo, ti v drugim klubu
bo dobil neko približno
bo zakateroj pač taj bil nibla ljuba
si jo pač prev smeru, ne
tja kamo reč, da je se pravam, a je to
pravo, ali je to na robe, ne vej,
ne, mi sem jes lahko in svojo
svebne skušnje govorim, da recimo
mi, kaj smo začeli delati na meteljkovi
mamo čest klub, mi sem
mamo neke od vati so čest naprej
če bi si mi želel
delati samo to, kaj si mi želi mo delati, ne
potem bi varjetno
dve trtina programa v Gromki
odpadla, ne, kar pač
u bistvu nazinimajo zelo konkretne stvorine
ampak recimo
znamo to presešt, kar vejimo, da to
če bi samo mi počeli ne bi bilo dvolj, ne
in tudi ne bi bilo uredo, gledaj na to,
kjer im prostoru smo
ja
kaj po mene pače, to po mene pače mi meteljkova
in vsi klubi, ki so na meteljkova
pače mi moro ve mene svoje klubi
da pa... ne, ne, ne, ne, ne, kepa, kepa
to je prišlo spontano, ne
kaj po mene pače, nih ko je dobro, ne pače
na meteljkova prda, kaj po mene pače
dobro je klub, recimo 5 roko
malo pro koncert,
kot roko pano koncert, sreda
takno, sreda
to je veliko jih ko
kaj po mene pače, a je to narobel
recimo, da so ful, da je če nežal ne bo
v bistvu stavljeni, ne, ni, ne
pače malo kapacitepi in napiniti
človek na vlada, cene pače, da dobil
prostoru na sam, še zelo zelo
mi sem ninoč narobel, te im sam pač
se pravam, ne,
pfff
če ma že tok in tok programa
vse notar ne moraš, da to je
prva stvar, ne, druga stvar
je pa to tko, ne,
ena stvar, kaj te razveni
ful grozno in bedno, ampak
verjetno je to sam veš, kar jo poznaš je
ta, da je razlikam etem
kaj nekdo prida in izveda
program en večer,
en je razlikam et skupino ljudi,
kaj te razsakvari s tem prostoru
nosak dan, in skrbi do tem era, da ta prostor
funkcionera, zato da lahko pridajo
v tem eni in ma je program notar, ne.
In seveda, da si potem
ta skupina, kaj te razskrbi
za te prostore, jemlja nekaj
določen, napravica, da pač
so odloča zravan
v tem, kaj se potem prostoru dogajilo.
Ne gre se to, ki sem za program, očasih
se gre to za kemijo, enostavno,
mi sem, ne moramo se tle slepiti, ne.
Očasih se gre za totalno različno
pojmovanje, ne, v konceptu,
da nekdo pride in
v bistvu, kaj pride v prostor to jemlja
kot totalen servis,
da so ljudi, kateri notar delajo, pa
četam tep na voljo in ti si pršu
tja in lahko teč, kar ko li hočas,
in maš tu na ptej konceptualni rav,
ni lahko težave, ne. Mi sem,
to je full, zako,
hoča me je tko leje, ali mi sem jaz
neke formule, kakojo v sakem prostoru
ne moram postaviti.
Priznam, mi sem sestrinjam,
da so eni prostori bolj za parti,
eni so bolj od parti.
Ampak, enostavno,
nekak, ne vem,
da vzde je funkcioneral način ta,
da si pršel, in si pač
uprašel, je zbimejo to pa to,
in potem se je videl, če,
če nekdo ni bil zaintereseljante posled v druga,
kolej tam bi pa te zanimala, ali pa podobno.
Lej, časih prijatel, da no banga ne zanimala.
Mi sem, to ki je,
ni, ne moraš bit
do konca, do konca, do konca
od parti, žel, ne gre, mi sem
žel, ja. Mi sem,
tudi, maš v daj, kašno,
sebejne nota, za katerje mi so, že so super,
pa je spadajo
grozliuka, ne. Mogo, če ti stika
pridene v biskvavci, ne vidj o tega,
ampak, način dela, in to
ja, ampak, mi sem,
ne moraš vedno vse,
gledat samo za strani v biskvavca,
ne, če ti zagovarjaš
en princip dela,
če ti hočeš, da so spostajo določenih
odnosi in podobno, ne.
Enostavno, ne moraš
pristatcav na to,
da so si spadane, ne?
Ti ne moraš bit service in
ti ne bit fine, zravan, kati to delaš.
Mi sem ne vem, saj, način dela
pri nam je tak, da obisto
tist večer, kaj delaš,
najbi se, mi sem ta moment,
da se maš dobar, je vzlo pomemba,
ne.
Velo bilo prač, če ti ne bi to, ne mi napad,
nagromken. Ne, ne, ne, ne.
Samo je zanimelo, pa če vaše mneni
delijo, moguč je univerzalno
sam za prostorki, se dogaja,
Z vašem nenji sem mislila, da bi razumjel še druge kluvene.
Ja, ja.
Za decimu pa kaj pa rok malo, zato povedat za to, kako vi organizirate vaše dogodke, ker me ne čis.
Še mihaje me o niki.
Pa, pa la, dajmo malo pospešit, da se ne bomo predal k mučlima.
Se se tuto men mu djezbiše dodal, da ni nujno, da so te radikalne in množične spremembe dobre.
Prej obratno. Se mi zdi to pretočnost tipa radja študent, recimo, da po sameznice, po samezniki prihaje v kolektiv, da to je dobra.
V časih je klubska naravat, ko upčutljiva, da ne prenese tega.
Pa tudi, mi sem neme na robe razumet, ampak Jovan Čirilovz, da je pokojni, da je tam je popravl.
Od koke on visev nabitev, v 50 leti be v šef neki tazgas, z ekipami, ki so se menjale.
In ta isti človk mislim, da je neke iz javu, da je naša Balkanska napaka, da se stvari preveč spreminjajo.
Da v časih je pa dobro postit za dihat, skos 10-15 let, z nekim hardcorem, z neko ekipa, ki pa se navse zadne.
Lahko dubim pri 60 letih, tak je klubske ideje, z tem ne pomen, da bom za piero v prostor komor koli drugemu,
ali velikrajš vidim, da novi ljudje odperajo nove prostore.
Branijo polje na nekih drugih nivojih, ko da rečajo, viste za stareli, viste mimo in zasedajo ta prostor.
V časih je dobro, da dihat mali dle časa.
Ja ne bo štike.
Mi sem nijam pro keposeban ga za odgovorit razem tega, da pač mi smo na čelo malo odprti za ideje,
ampak problem je v tem, če komu ti rabiš nekoga, ko se mu da prit takrat, da ti luč užge in tak je stvari.
In če so ljudje sam na čelo noza in če nočjo pomagat, boš se stvar ne zgodine.
Znašanje je predsem tu, če imamo dost, kaj pač nam se zde začelo dogaja, da smo postali res ta servis, pač da smo ne servis.
Vsak dan so neki dogodkitam, kaj mi so nekak, mi sem dostja naših.
Dostje pa tudi tko ljudi, ki bi radi meline, pa mohoč kšne stvari nivamo nač proti nim,
ampak vedno mora nekdo prit, kako bo odkljeno, pa zakljeno vrata in tko im predsem.
I pač pol problem sem izdi, da zdaj postaja v tem, da če rata še preveč servis,
pol korna enkrat sam še utpiraš, pa zapieraš vrata.
Ja bi se samo na kratko ključila v bistvu o to diskusijo, kar to samem prahajem iz Meteljkove.
Sje crne iz klubom, pa kaj zna, iz Info Shop, pač socijalnega prostora za raziskovanje anarchizma.
In ja smisla, da kaj se govoril odpurtost, ja ne, se velikrat o bistvu odpurtost,
postavlja kot neko ultimativno kategorijo, ki je pač neki pozitiv enga, ne.
Ja smisla, da je poplnoma okej in spremljivo, da o bistvu to odpurtost omejiš
in enostavno poveš, da je pač politično determinera.
Ne, da ta odpurtost ni absolutna v smislu, da ja usil lahko pridojo neglede na njihova ideološka
ali drugačne razlika, recimo, ja so vsebno pač ne želim v svojem prostoru.
Kakašnikol, fascistoidnik, seksističnih in vseh ostalih ispado.
Oklučno za komercjalno vsebino, ki se mi zdi, da je je vznotri kapitalističnega mesta,
kot je ljubljana, ki je izemno gentrificerana in tako napraj ima že dovolj svojih prostoru
in lahko preživi, ker koli metelikova ni zgolj prostor,
ki jo je potrebno napalnit z vsebino, ampak je tudi skupnost.
In jaz mislim, da pač kdor metelikova razume kot skupnost, kot grad na drugačnih družbenih odnosal,
bo svoj prostor tukaj vedno našal.
Metelikova če se razume kot samo neki, ki je pač primeran, skupaj zasvojo,
kako se temo reče kulturnim pedigrajo, maliko kar kol kapital, maliko ne vem,
kako se ta izraz v resnici uporavla, kar mi je zlotuj.
Ne, kar bi bilo enostavno ok, za ta rezimej bit v tem prostoru,
in dela dogodka se mi pazdi, da to v resnici potem verjetno ni prostor,
ki je bilo smiselo delovat.
Zato je, kar metelikova, al pa si vzaj velik ljudi iznotre metelikova želi, da je bilo pač nekaj več.
Bo bomo počat za ključ, lezbimo je vše jedno prašanje.
Sicer novi viri načini financiranja.
Zveda ja, ampak kateri crowdfunding.
Mi sem se snimam direktov odgovoril, bisto sem že preho to reč,
da se mi je prtemo dogod, kod on z dobro zdi, da ima vsek nek različen model,
od bikofeja do kuda, rok, metelikova, no in da je full.
Nismo ni se tu koncentrerali na neko, mi sem vsek, na nek dragače način se in za financiranja,
in tudi za neke druge stvari po skarbino.
In mani se nasplog zdino, da bo treba te neke dogme tih ustaljenih modelu,
saj kar se autonomije tiče, pa tako mogoč začeti malo dragače razmišlat o tih zadevah.
Tako recimo, kar se v tu ini dogaja, no pod tih večih evropskih mesti,
no neki socialni prostorino, predsem manja tih prostoru druženja,
ki pa pač morajo dobit financiranja nekako.
Mi sem in zdaj, kako bo do tega pršlo, pač ne vem,
ja verjetno tudi preko nekih takih zadev, ampak pač tudi bi se mogli več informerati
z tih različnih načinih funkcionjeranja.
Mislim, crowdfunding.
Crowdfunding gre samo za preusmarite odgvornosti države,
tako ime navadnim ljudem, torej gre za navadnih humanitarizam.
Seveda, da ni sam o tem govrila, če je to blo obršanje zame,
ja sam govrila...
To je eronično, malo.
Pro, daj ti bo.
Ampak ja, ampak ja pršanje.
Noga načinih financirana in crowdfunding kot noga načinih.
Noga načinih crowdfunding je pač samo symptom totalne obostošenja držbe,
ker država izginja v svoj socialni funkciji
in od njega ostaja samo represivni del, to, kar sam pregovrila,
torej crowdfunding je humanitarizam, pošiljanje,
pač od večnih stvari, kajh več ne rabimo,
v tako ime navadne tretje države, pač ne gre za nič drugega,
pri crowdfundingu.
Tretje države.
Ja sem govrila o nekem radicalnem predrugačenju delovanja
na področu kultura in umetnosti v državi, če jož je imamo
in nekom radicalnem prerasporeditvi bogatstva
in razbijanju odnosov moči, dominatnih odnosov moči.
I mislim, da tukaj kot kulturniki in umetniki
ne rabimo se samo ukvarjati zlepo formo in lepoto,
in mislim, da smo zmožni še kaj drugega, če smo ozmožni,
če nismo pa potem pa si tudi zaslužimo to, kar je.
Tako, da jez o tem govrim, jez govrim o nekem radicalnem koraku
predrugačenja te, pač te držbe.
In potem tudi sledično financiranja, delovanja in tko naprej.
To sem jelom misli, crowdfunding je pa pač humanitarna pomočer.
Kaj če križ?
Mislim, jez mi tukaj nadlevala za nečasa,
se malo mi te, ko vi tudi s tem ukvarjamo,
pač za statusom im podobno, si cernismo,
nismo še pogruntel neke nove formole, im podobno.
Aba Gdajansko, vse bolj in bolj bode,
ne samo na čini financiranja.
Čeprav, mislim, mi se prihajem iz prostora,
ker se financiramo, tako kot bikofe,
mičken drugačen na čini dela.
Ampak, Gdajansko se soočamo s tem,
ne sam financiranja, zakonodaja,
zakonodaja je problem, z določenimi pravili in določili,
ker ki jih morajo pač prostori imete,
da spah lahko delajo.
In recimo, Metelkova in Rok so prostori,
ki imajo tu srečo, da tega še ne izvaja.
Vzeroma se še odmikajo od tega,
da tega narabijo zvajati.
Problem je v tem, da tukaj, kada se mi začnema
pogovajati, recimo, z molom, ali podobnimi inštitucijami,
vedno dobimo odgovrna v okverju trenutne zakonodaje.
Kaj je problematično? To je problematično.
Ja smislim, da bi morali začeti razmišlat,
tako kot se govri v drugom načinu financiranja,
da tisto neko nova, stara oblikos,
je narabit neki revolucionarno novega,
ne vemo, kako bi je povoljna, recimo,
mi smo se pogovarjali ogromki.
Če bi šli v neko priznano, statusno obliko,
mi si ne želim o bit mladinski centr.
Znač, no, bane slabe,
ampak za kaj bi bilim mladinski centr?
Za kaj nam o bit samo kulturni centr?
Za kaj nam o bit samo prireditveni prostor?
Za kaj moramo meti to neko klasifikacijo?
In na podlagi, kater je mogo,
telo, da je tudi zakonsko vrediti
neke zmožnosti,
da bi laže, dihav in laže delav.
Mi sem recimo, gromka sama po sebi
nerahabi javnega financiranja,
če tako pogledamo.
Nam za enkrat znese tako kot je,
če pro jedna čin, kater ga mamo šibak,
kar smo odvisni od rugi faktori.
Ampak,
bi paradi,
da bi se nam omogočal,
bolj še pogoje,
da bi lahko to delal še naprej,
kar delamo.
To nas bolj matra.
Da, recimo,
v primeru ne vem,
kako se vehementno sprema,
zakona daja,
napizdarija, ne vem,
v Olipi, tako je se spremeniče zno od zakonovarovanju.
In to na najbolj hardcore variant,
in se ne pomisl, kaj za sabato potegne,
recimo,
kaj to potegne za male prostore,
za malejše organizatorje,
za nekega ljubiteljska organizatorja,
kako če neki organizirat,
recimo, če bi se auto držato seh previl.
In ta zakon nije dini,
teh je velik.
Tako da je smisla,
da v tej smeri mogočaj bi se mora,
zače malo tipat, gledat, probat,
neki naredit,
ne, usporedno,
sporedno z, ne vem,
stvart nekno status.
V tem smislu.
Vše, kakšno, pršanje?
Izgledajme to, da so določili.
Zdenenjačnice okroga mi začli,
jaz sem ne bo, da če to vaj.
Ne, zvi sam dodal to,
kar je bilo zdaj rečeno,
gledaj taga inšpekci, pa te sive ekonomije.
Vanseljih tudi pa če o bistvu full.
Tukaj razmišlam,
nekako bit politično, nekem prostoru,
pa zdaj ne vem, ni nekih ustaj,
pa, recimo, če si u rogu,
ne, pa če recimo,
da mi recimo, ni smo tukaj infušo,
pa tukaj, da bi me li,
da bi naslavljeli neko,
da si desine neknečine aktivistične,
sam prek tega, kar delaš,
prek, da ustvarjaš
neke dragačne prakse,
produciranja.
In tukaj sem izdi full važno,
da se ustvarja neki tudi,
da se tudi neke finance dobinu,
in da se testveri dogaje.
In nek zato sem izdi eno ta siva ekonomija,
da bi mogli protku nekak
aktivistično kršet zakon
na tam podločilno, kar je pa čtu rez
grozdivo, da, recimo, ne moraš
narediti, ne vem, da je vse tako sterilno,
vse tako
določeno in da te tako lohnah hitrco,
in sem izdi protku,
nek potencialtah nekih
černih organizacij
tako,
dozdobare.
Ja si mislim, da je to
zelo lep zaključek,
pa tudi pozivne,
tako, da vsem bi se zahvalo,
kaj ste pršli
izdržal vsem
vam, ki ste nastopali
in se odzvaljva bilo,
tako, da
to je to.
Tudi radja študent
o neodvisni kulturi.
Nastopajo.
Tom Slav Vrečar,
Robert Bobnič, Jasna Babič,
Miha Zadnikar, Jerné Kaluža,
Boru Causki, Stojan Georgijev,
Nenad Jelesijevic in
Lana Zdravković.
Ta četrtek ob 17.
Ukudu Franceprešeren
in občasnimi vklopi
MegaHeat.
