Na to smo se odpravili na drugi brek ljubljanice
k civilni iniciativi Tržnice na damo,
kjer je arhitekt Dr. Fedja Košir povedal.
Koserejku, že pan se nemara, z nami več pogovajat.
Ministrica Širca ravnikar je odlog zaštiti Tržnice v Maknila.
Tarko po sereku je pravno problematičan akt in uzvezih stem.
Se je potem ulužila na upravno suvišče tožba v upravnem sporu
Vopr Repubriko Slovenijo, ker pač menimo,
da ta ministrično dloko prenehanju je ni zakonit,
ni zakonit pa zaradi tega, kar ni v skladu
z ena dvejstvim členom zakona ovarstvu kulturne deniščine.
Trem namreč jasno piše, da je tako krep,
razveljevojtitev odloka možen samo takrat,
kadar se okoliščine na terenu zvezih spomenikom
bistveno spremenijo.
Ker v zvezih strvnico se nizgodilo nič.
In ljubljančani morajo vede, za koga gre in potem,
tudi za to, ker bo pa parlament obravnaval zakon
ozašiti plečnikove deniščine.
V snudku, v gradivu tega zakona je pa v zvezih
zvodnikovim trvom, že zdaj vgraje ena,
že spet ena past.
Isi se to daščiti samo objekt plečnikovih arkac,
ki ime drugi zdaj ogrožen, tudi zaradi tega,
kar vozijo tam nima automobili, kar je promet,
nekdo v spustu tam im pa vesek do.
Vsi zelo dobro vamo, da tam pripravlja županstvo,
garaže za hotel Kresijo.
Ne za potrebe ljubljančanov, ne za potrebe trga,
ampak za hotel Kresijo, kar je jasno,
napisano, napisano v zapisniku 12.6.
Strokovnega sveta, zavoda, zavarstvo,
neravene in kulturnje, dedične Slovenije.
In ta seja njih bila zdaj le učera,
ima, da je bila 3. novembra, leta 2008.
Pravdoministrstvo točno veže,
zelo dolgo v zakaj tam gre in županom
Jankovičem suglaša v tej bomriku nekoliko drastično
prevari do blančanom, da je to samo za njihove potrebe.
Ne, tukaj gre za izrezito poslovne trečine.
Kaj pa mislijo o grajskim hribu
kot alternativi za garažno hišo?
Govori doktor jako blikar.
Gre se za prednosti ki jih ima grajskih hrib,
kde moje se stavljeni z različnih kamimki,
zelo v močje na 10. miljonom let in precentale
južni in pa zahodni del, kakor kažijo,
zadnje ljološke interpretacije
se stavljeni trgne kamime,
ki so dejansko kodno za gradno,
podsemno tudi v tem predilu.
Jest misljen tukaj prelož, da bi govoril,
da se go to podrlo ono, podrlo treke,
da bi pa samo je spostavljo to, da zagvarovanje
tako drubokih iskopov je potrebno
in ne te ima voljo izjemno učinkovite
in dragje technologie.
To pa lahko pa tem za sago potegne
nestuteno veliko stroškov,
ki se je odnogokrat ravno učipa,
v nekaterim projektov piso deli vzvedenimo
pred taj vlasti v najbližji okolici mesta ljudane.
Podstavnica civilne iniciative
Tržnice na damo Marinka Kurilič
pa nam je Černo na Belem predstavila.
Ta dokument zavoga za varnstvo
kulturnje dediščine,
ker piše Černo na Belem.
Prvič smo dobili Černo na Belem,
da so garaže pod tržnico
na menjene hotelu Kresija.
Nemor možu panu, ampak pro nač za upad.
Ne bom rekla, da laže,
govori pa definitivno neresnico.
Svoje mnenje je prespevao še etnologi
in kulturni zgodovinar Damjan Ousec.
Tržnice ne bo več.
To se treba zvetiega.
Tržnice ne bo več,
zaradi v tega,
ki v ljudi ne bo več kodil na trg
po 5-6-7 letih branoci pa še madne.
In se bo ceda stvar v smela, nekaj po pol ma druga.
Pristno v jubljavsku življenju.
Ambientke, enkratni,
bomo pa zgobjeli.
Polek tega se reda, da ni ti ne gre samo za prečnega,
pa ki drže za že sama, kog fenomeni, srednega veka,
tko napre, deo naša kulturne deliščine
in absolutnoto tudi deo identitete
tistih prebilalcev mesta,
ki imajo zgodljavnost, pa še tako še bolj stipi.
Ne bom pa reko, da ga vsi majo,
kaj ti na županjatur, da tako reče,
se jih skazano, da on vedno dobit nekaj podpiselji,
nekaj judi, nekaj prišlikaj z province,
nekaj z fuži, kaj stvenkaj.
In imam načo tudi tem dodej, meni je roger zomen.
Apak oni ni imajo dodejne odloza do rubjane,
kot Marsi, kdo tudi če ne.
Lubljane je mejkna že itak,
ampak nino središče archačno,
sredeveško, središče je mejkno,
da gremo točnotjano od tega raža,
ko stavljajte, razgomete,
to je določeno prostite vandalizem,
zelo tega, kar tega raža,
bi se loko postavljali,
ne se bo v grejskim hrimu,
pa tudi kjer ko ali drugi,
ne pozavte, da tačna garaja
že v neposrednih bližini tržvice
eksistera v kapitlu in je skos prazda.
Minimalne cene za parkirišča,
ali pa ta bo na parkirišča
potržil so zaston.
Poslušaj, tak je ne bo lozo poslušati,
kot te, kaj bomo miže socijalizmo
in transicijo, ne, ne, eti skušne,
je smešno.
Tako, lahko nekdo
nimo grede roko hitersko trdi,
če mi potem na neki reke radi
iz pijel daj, ker sa spodžu panom
kožerim so dolovala, pove,
da ne bo več kandidero,
da ne bo več, še u nasledni mandat.
To se broj, čez eno ljeto
on je tak gre, razomjate,
to so zdorje, je ste za dera, se pravi,
vsi bo jo šli,
na kot bo postala ena ogromna
lukna elevunične lublane.
Vejde košir še do daja.
Ako, to je pogojnik,
ako bi se tako del res naridu
in ako bi te garaže
bile hoteljske, tako del bo
imel lastnika.
In ta lastnik je, lastnik
tudi vstrehe nad garažami
površine in mirno,
kada koli prepove,
kakršno koli drugačno,
rabo te površine, reče,
da tle tlega ne mara, ga ne rabi
in ga ne bo ni koli več
iz lastiških razlogov.
Ako boljča rešitev
v širšem urbanističnem smislu
ki tegt Jan Ko Rožić.
Však v sam centr
nikakršnih problemov
krati nimo mo ne archeologije,
nimo mo
ne infrastrukturnih problemov
s predstavljenim
in ne problemov z vesništvo.
Pa na nek način srečo,
da je rauno v tistem
devniki pide najglobijo zaledje
k sami noblanej,
in to vseh trgo starega mesta
tko rekoč najboljšo kamino.
Vščas se padajansko
sidi garažo,
ki samo lokalno,
res lokalno
in to zgleda neveč predsamjalno ampak
devniko trgo.
Zasežno rešuje problem
samo na enom dedomest.
Garažo pa grajski grečan
bi prozuprav vse smili
mostov čez v blanice
in v klinah vse trge
ena govredna tko repoč
rešila dostop v staro vlano
v res kakršnih koli
v sam prostor.
Prv tržnica
edni najbolj vitalni delov
v blane, ker se resnično
dogaja to srečavanje
na trgu pod vetrim nebom
ob tej prečnikovi
stoji.
Se mizdiritimo, da resnično
izgledimo lahko enerzijemne vregnato,
če gre gražo pod grajski grečan
vse kakor je projekt,
ki rešuje kriza, podobno v istu,
kde bi kriza lahko rešaval
tudi tudi svejo železnice,
ki bi seveda oboroma
ta tren rasprašene
in eksplozivne razlih
v mej stanov zvom, ampak
v skoščenje tistih palitet
in v prostor letnih razvaje
v blane, resnično mamo
in tržnica je prostor
prelomna točka
tega razvaja
in je stupamo v bistvu dogošljito
in trano sme smiri,
da razvaj navodno nekaj
spodžu panom Janazom Koželjem
in prispive ko ljubljanski tržnici.
